Jedro

Glede na to, da je toženec v odgovoru na tožbo pripoznal zahtevek, je za pravilno uporabo 157. člena ZPP pomembno (le) še, ali je dal povod za tožbo. To je takrat, kadar lahko tožnik na podlagi toženčevega ravnanja pred pravdo, ne oziraje se na položaj stvari po materialnem pravu, sklepa, da bo za varstvo njegovih interesov potrebna sodna intervencija.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo tožničin predlog za plačilo stroškov postopka, predlog toženca za plačilo stroškov pa zavrglo.

2. Proti navedenemu sklepu se je pravočasno pritožila tožnica, ki se ne strinja s stališčem sodišča, da bi lahko dajatveni zahtevek na plačilo polovico prejete kupnine za osebno vozilo tožnica uveljavljala že v pravdi P 24/2011. Sodišče je prezrlo, da je tožnica v zadevi P 24/2011 dajatveni zahtevek uveljavljala zoper toženčevo mater M. M. Če bi tožbo razširila tudi z zahtevkom zoper toženca na plačilo zneska 1.750,00 EUR, bi enako kot v tem postopku morala plačati sodno takso za postopek in odvetniške stroške. Poleg tega se dajatveni zahtevek zoper toženca zaradi plačila 1.750,00 EUR v nobenem primeru ne bi mogel obravnavati v postopku P 24/2011, saj okrožno sodišče ni stvarno pristojno za odločanje o denarnih zahtevkih do vključno 20.000,00 EUR. Stališče je zmotno tudi zato, ker nasprotuje kriterijem iz 157. člena ZPP, po katerih mora sodišče preveriti le, ali je toženec dal povod za tožbo. Ni res, da toženec ni dal povoda za tožbo, saj ga je tožnica vseskozi pozivala, da ji plača polovico kupnine za vozilo in sicer na mediacijskih srečanjih, na poravnalnih narokih in v nadaljnjih kontaktih v pravdni zadevi P 24/2011. Toženec se ni odzival in ni bil pripravljen niti na pobot kupnine s terjatvijo, ki jih zatrjuje zoper tožnico in so predmet postopka P 233/2015. Toženec je bil maja 2015 opozorjen, da bo vložena tožba, če ne bo prišlo do izpolnitve zahtevka na plačilo polovice kupnine ali do pobotanja tega zahtevka.

3. V odgovoru na pritožbo toženec vztraja pri stališču, da bi tožnica lahko že v postopku P 24/2011 razširila tožbo še za plačilo kupnine za vozilo in da ga tožnica nikoli ni pozivala k plačilu.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Če tožena stranka ni dala povoda za tožbo in če je pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo oziroma na glavni obravnavi, preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari, ji mora tožnik povrniti pravdne stroške (157. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP).

6. Tožnica je v sporu s tožencem glede skupnega premoženja, ki teče pri Okrožnem sodišču v Novem mestu pod opr. št. P 233/2015. Hkrati z odgovorom na tožbo je tožnica v navedenem postopku (tam toženka) vložila nasprotno tožbo zaradi plačila 1.750,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 9. 2015 do prenehanja obveznosti. Gre za polovico kupnine, ki ji pripada po prodaji osebnega vozila Renault Scenic. Sodišče prve stopnje je nasprotno tožbo vpisalo v poseben spis in jo vročilo v odgovor tožencu, ta pa je v odgovoru na tožbo zahtevek pripoznal. Tožnica je zahtevala povrnitev stroškov postopka, sodišče pa je predlog zavrnilo zato, ker je tožnica že v postopku P 24/2011(1) navajala, da v skupno premoženje spada tudi kupnina za osebno vozilo Renault Scenic, ni pa spremenila oziroma razširila zahtevka v tej smeri, kar po mnenju sodišča prve stopnje pomeni, da toženec ni dal povoda za tožbo. S takimi razlogi se pritožbeno sodišče ne strinja.

7. Glede na to, da je toženec v odgovoru na tožbo pripoznal zahtevek, je za pravilno uporabo 157. člena ZPP pomembno (le) še, ali je dal povod za tožbo. To je takrat, kadar lahko tožnik na podlagi toženčevega ravnanja pred pravdo, ne oziraje se na položaj stvari po materialnem pravu, sklepa, da bo za varstvo njegovih interesov potrebna sodna intervencija(2). Dejstvo, da je tožnica v drugem postopku (z ugotovitvenim zahtevkom, ki je bil uperjen (tudi) proti toženčevi materi) navajala, da ji pripada polovica kupnine od prodaje osebnega vozila in tožbe ni razširila z dajatvenim zahtevkom za plačilo kupnine, še ne pomeni, da toženec ni dal povoda za tožbo.

8. Ker zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča sodišča prve stopnje ni ugotavljalo, ali je toženec dal povod za tožbo, je višje sodišče pritožbi tožnice ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP).

9. Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 165. členu ZPP.

Op. št. (1): Iz obrazložitve sodišča prve stopnje izhaja, da je v tej zadevi potekal spor med strankama in materjo toženca zaradi ugotovitve lastninske pravice in obsega skupnega premoženja.

Op. št. (2): Prim. N. Betetto, Pravdni postopek: zakon s komentarjem, 2. knjiga, stran 45.