Jedro

Tako trditveno kot dokazno breme, da so v konkretnem primeru podani pogoji za dovolitev revizije, je na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče niti uvesti niti voditi. Ker se revident v reviziji le sklicuje na 83. člen ZUS-1, ne obrazloži in ne dokazuje pa, da bi bili za dovoljenost revizije podani kateri od razlogov iz 2. odstavka 83. člena ZUS-1, revizije v tem primeru ni mogoče dovoliti. Dopolnitev revizije, ki jo je vložil tožnik sam, pri tem pa ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, ni dovoljena. Vendar, ker pri dopolnitvi revizije ne gre za novo vlogo, temveč za dopolnitev prejšnje vloge, Vrhovno sodišče dopolnitve revizije ni posebej zavrglo.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Zoper prvostopenjsko sodbo je tožnik po odvetniku dne 7.12.2007 vložil revizijo v kateri navaja, da jo vlaga iz vseh revizijskih razlogov in na podlagi določbe 83. člena ZUS-1. Dne 10.12.2007 pa je tožnik sam vložil dopolnitev revizije, v kateri ne navaja, da ima opravljen pravniški državni izpit. Revizija ni dovoljena.

Z izpodbijano pravnomočno sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 - sklep US) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper sklep tožene stranke z dne 28.2.2006, s katerim je tožena stranka zavrnila zahtevo tožnika za priznanje statusa bivšega političnega zapornika, ter odločila, da ni stroškov postopka. S sklepom pa je sodišče prve stopnje tožnika oprostilo plačila sodnih taks.

Po določbi 2. odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan vsaj eden izmed v tej določbi navedenih pogojev za njeno dovolitev. Tako trditveno kot dokazno breme, da so v konkretnem sporu podani pogoji za dovolitev revizije, je po presoji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče niti uvesti niti voditi. Ker se revident v reviziji le sklicuje na 83. člen ZUS-1, ne obrazloži in ne dokazuje pa, da bi bili za dovoljenost revizije podani kateri od razlogov iz 2. odstavka 83. člena ZUS-1, revizije, vložene po odvetniku, v tem primeru ni mogoče dovoliti.

Revizija je izredno pravno sredstvo. V 2. odstavku 22. člena ZUS-1 je določeno, da v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja dejanja v postopku samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Zakon o pravdnem postopku (ZPP - UPB3, Uradni list RS, št. 73/07), ki se na podlagi 1. odstavka 22. člena ZUS-1 uporablja primeroma za vprašanja postopka, ki niso urejena z ZUS-1, pa v 4. odstavku 86. člena določa, da sme tista pravdna stranka, ki ima sama opravljen pravniški državni izpit, tudi sama vložiti revizijo. Revizija med drugim ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice (2. odstavek 374. člena ZPP) in tako revizijo revizijsko sodišče zavrže (377. člen ZPP). Glede na to zakonsko določbo mora stranka najpozneje ob vložitvi revizije izkazati, da ima opravljen pravniški državni izpit. Ker taka omejitev velja za izredno pravno sredstvo (revizijo) samo, ima enak učinek tudi na njegovo dopolnitev.

V obravnavanem primeru je tožnik sam pravočasno vložil dopolnitev revizije, pri tem pa ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Zato tudi dopolnitev revizije ni dovoljena. Ker pri dopolnitvi revizije ne gre za novo vlogo, temveč za dopolnitev prejšnje vloge, vrhovno sodišče dopolnitve revizije ni posebej zavrglo.

Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.