Jedro

Kot pogoj za odstop od načela formalne legalitete, po katerem sme sodišče izvršbo med drugim dovoliti le v korist osebe, ki je kot taka označena v izvršilnem naslovu, je uzakonjeno dokazno pravilo, po katerem prehoda terjatve ni mogoče dokazovati na drug način kot s kvalificirano listino. Cesija ni edini način prehoda terjatve, vendar je za nadaljevanje postopka z novim upnikom bistveno, da v skladu z zahtevo iz tretjega odstavka 24. člena ZIZ novi upnik aktivno legitimacijo v tekočem izvršilnem postopku, kadar se ta dokazuje z zasebno listino, lahko izkaže le s predložitvijo zasebne listine, na kateri je overjen podpis upravičenca, to je starega upnika terjatve.

V fazi dovolitve spremembe stranke se pravno pomembna dejstva dokazujejo zgolj z dokaznimi sredstvi, ki jih določa ZIZ v 24. členu. Šele v fazi ugovora zoper pravno nasledstvo je dopustno nasprotno dokazovati z vsemi dokaznimi sredstvi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Pritožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog za vstop novega upnika A. d.o.o. v izvršilni postopek zavrnilo.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje predlagatelj. Sklep izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da višje sodišče pritožbi v celoti ugodi in izpodbijano odločitev spremeni tako, da predlogu novega upnika za spremembo upnika v obeh izvršilnih zadevah ugodi, podrejeno pa zadevo vrne v nov postopek. Navaja, da iz določbe tretjega odstavka 24. člena ZIZ ne izhaja, da terjatev upnika preide zgolj na en sam način, ampak tudi na drug način. V konkretnem primeru je šlo za pogodbeno subrogacijo med dolžnikom in novim upnikom, kot njegovim izpolniteljem, na podlagi drugega odstavka 274. člena Obligacijskega zakonika, po katerem upnikove pravice lahko preidejo na izpolnitelja tudi po pogodbi med dolžnikom in izpolniteljem, sklenjeni pred izpolnitvijo. Takšno pogodbo, z notarsko overjenim podpisom dolžnika, pa je novi upnik k predlogu za spremembo upnika predložil, a je sodišče prve stopnje ni upoštevalo, ker se je postavilo na stališče, da pogodbena subrogacija ni ustrezen pravni naslov za prehod upnikovih pravic na izpolnitelja po določbi 24. člena ZIZ. S takim stališčem pa se pritožnik ne strinja. K predlogu za spremembo upnika je predložil tudi potrdilo o plačilih. V kolikor sodišče predloženim dokazom ne bi verjelo, pa bi o vsem tem lahko povprašalo obstoječega upnika. Zahteva povrnitev stroškov.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).

5. V izvršilnem postopku velja strogo načelo formalnosti postopka tudi glede strank postopka, zaradi katerega sodišče o dovolitvi izvršbe in nadaljevanju postopka z novim upnikom ali dolžnikom, ki ne izhajata že iz izvršilnega naslova, odloča samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za dovolitev izvršbe oziroma vstop vanjo (17. in 24. člen ZIZ). V skladu s tretjim odstavkom 24. člena ZIZ lahko v primeru, če pride do spremembe upnika po vložitvi predloga za izvršbo, nov upnik vstopi v izvršbo namesto prvotnega upnika, če z javno ali po zakonu overjeno listino dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj. Kadar to ni mogoče, se prenos terjatve dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku.

6. Kot pogoj za odstop od načela formalne legalitete, po katerem sme sodišče izvršbo med drugim dovoliti le v korist osebe, ki je kot taka označena v izvršilnem naslovu, je tako v tretjem odstavku 24. člena ZIZ uzakonjeno dokazno pravilo, po katerem prehoda terjatve ni mogoče dokazovati na drug način kot s kvalificirano listino. V dokaz svojih trditev o prehodu terjatve nanj je predlagatelj predložil Pogodbo o subrogaciji z dne 18. 10. 2016, sklenjeno med dolžnikom in predlagateljem kot izpolniteljem, na kateri je podpis dolžnika overjen. Glede navedene Pogodbe je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da ta ne predstavlja ustrezne listine po tretjem odstavku 24. člena ZIZ. Drži, da cesija ni edini način prehoda terjatve, vendar je za nadaljevanje postopka z novim upnikom bistveno, da v skladu z zahtevo iz tretjega odstavka 24. člena ZIZ novi upnik aktivno legitimacijo v tekočem izvršilnem postopku, kadar se ta dokazuje z zasebno listino, lahko izkaže le s predložitvijo zasebne listine, na kateri je overjen podpis upravičenca, to je starega upnika terjatve. Take listine pa predlagatelj sodišču ni predložil. 7. V nasprotju z zahtevo po predložitvi kvalificirane listine je tudi pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče, če je dvomilo, o prehodu terjatve zaslišati oziroma opraviti poizvedbo pri sedanjem upniku. V fazi dovolitve spremembe stranke se pravno pomembna dejstva dokazujejo zgolj z dokaznimi sredstvi, ki jih določa ZIZ v 24. členu. Šele v fazi ugovora zoper pravno nasledstvo je dopustno nasprotno dokazovati z vsemi dokaznimi sredstvi.

8. Enako pa za potreben izkaz prehoda terjatve ne zadostujejo že predložena dokazila o delnih izpolnitvah, saj tudi ta ne ustrezajo kvalificirani listini iz tretjega odstavka 24. člena ZIZ.

9. Pritožbene navedbe so tako neutemeljene in ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišče prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).