Jedro

Policija je imela pooblastilo za izvajanje posebnih metod in sredstev v 19.a členu Zakona o notranjih zadevah, zato se je sodišče lahko oprlo na dokazila, ki so bila zbrana na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika, saj ne gre za takoimenovane 'zastrupljene dokaze'.

Izrek

Zahteva zagovornika obs. B.R. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

S pravnomočno sodbo, navedeno v uvodu, so bili obsojeni B.R., O.R. in S.J. spoznani za krive kaznivega dejanja ponarejanja denarja po 2. odstavku 249. člena KZ, obs. S.J. pa tudi kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali razstrelilnih snovi po 1. odstavku 310. člena KZ. Obsojencem so bile za kaznivo dejanje po 2. odstavku 249. člena KZ izrečene kazni 1 leta zapora, obs. S.J. pa je bila nato z upoštevanjem kazni 3 mesecev zapora, določene za kaznivo dejanje po 1. odstavku 310. člena KZ, izrečena enotna kazen 1 leto in 2 meseca zapora. V izrečene kazni je bil obsojencem vštet pripor od.... Na podlagi 5. odstavka 249. člena KZ je bil obsojencem odvzet zaseženi ponarejeni denar.

Zagovornik obs. B.R. je dne... priporočeno po pošti vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri uvodoma navaja, da uveljavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 8. in 11. točke 1. odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije pravnomočno sodbo spremeni tako, da obs. B.R. oprosti obtožbe, podrejeno pa predlaga, da razveljavi sodbi sodišča prve stopnje in druge stopnje ter zadevo vrne v obravnavanje drugemu sodnemu senatu.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Res je sicer, da je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 8. točki 1. odstavka 371. člena ZKP, če se sodba opira na dokaz, ki je bil pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali na dokaz, na katerega se po določbah tega zakona sodba ne more opirati, ali na dokaz, ki je bil pridobljen na podlagi takega nedovoljenega dokaza. V obravnavani kazenski zadevi pa taka bistvena kršitev določb kazenskega postopka ni podana. Pravnomočna sodba sicer temelji tudi na dokazilih, zbranih pri izvrševanju ukrepov po 150. členu ZKP, kar pa ni v nasprotju z določilom 1. odstavka 155. člena ZKP, ki določa, da sodišče ne sme opreti svoje odločbe na podatke, sporočila, posnetke ali dokazila le v primeru, če so bili ukrepi po 150. členu ZKP izvršeni brez odredbe preiskovalnega sodnika ali v nasprotju s tako odredbo. Iz odredbe preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Mariboru z dne..., je razvidno, da je bilo z njo na predlog Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru z dne... odrejeno tajno policijsko sodelovanje, tajno opazovanje in sledenje ter slikovno snemanje osumljencev za čas od.... Zatrjevanje, da je policija na nazakonit in protiustaven način pridobila odredbo o posebnih ukrepih, nima podlage v podatkih spisa. Že v sodbi pritožbenega sodišča je pojasnjeno, da je policija imela pooblastilo v 19-a členu Zakona o notranjih zadevah, da je lahko izvajala posebne operativne metode in sredstva po 1. točki 2. odstavka navedenega člena, torej tudi tajno sodelovanje in tajno opazovanje, ki jih je pred pribavo odredbe preiskovalnega sodnika dejansko izvajala. Zagovornik sicer zatrjuje, da policija takega dovoljenja ni imela, s tako trditvijo pa uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, saj je sodišče na podlagi izpovedbe priče J.L., ki je koordiniral akcijo kriminalistov, ugotovilo, da jo je odobril tedanji minister za notranje zadeve. Zahteve za varstvo zakonitosti pa zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni mogoče vložiti. Zato se je sodišče lahko oprlo na dokazila, ki so bila zbrana na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika z dne 14. 4. 1995, saj ne gre za takoimenovane "zastrupljene dokaze", kot meni zagovornik. Prav tako pa je neutemeljeno zatrjevanje, da je poročilo policije (očitno pri tem misli na poročilo Uprave kriminalistične službe Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije z dne...), ki ga je na glavni obravnavi na glavni obravnavi predložila policija, identičen prevod in prepis poročila nemške policije. V navedenem poročilu je namreč pojasnjeno le dogajanje po izdaji odredbe preiskovalnega sodnika z dne..., ni pa v tem poročilu nikakršnih podatkov, ki naj bi jih sporočila nemška policija in podatkov, ki so jih zbrali kriminalisti pred izdajo odredbe preiskovalnega sodnika, saj so bile te listine na podlagi sklepa, sprejetega na glavni obravnavi dne..., izločene iz spisa.

Tudi zatrjevanje zagovornika obs. B.R., da v spisu ni ustreznega potrdila o zasegu bankovcev na T, zaradi česar po njegovem mnenju ni mogoče z gotovostjo trditi, da so bili bankovci, za katere je opravila ekspertizo Banka Slovenije, res tisti bankovci, ki so bili na T zaseženi, je v nasprotju s podatki spisa. V kazenskem spisu je zapisnik z dne... (list.štev. 13-14), iz katerega je razvidno, da je bilo v avtomobilu obs.S.J. najdenih 400 bankovcev po 200 DEM, prav tako pa je v spisu potrdilo o zasegu teh bankovcev z dne..., sestavljeno v skladu z 220. členom ZKP, katerega je obs. S.J. podpisal. V spisu pa je tudi ekspertiza Banke Slovenije z dne...(list.štev.12) o tem, da gre za ponarejene bankovce.

Zagovornik obs. R.B. je sicer v uvodu zahteve za varstvo zakonitosti navedel, da uveljavlja tudi bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, vendar pa v razlogih zahteve ni obrazložil, na kakšen način naj bi podana taka bistvena kršitev določb kazenskega postopka. Pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti pa se sodišče omeji samo na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v svoji zahtevi (1. odstavek 424. člena ZKP).

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je ugotovilo, da ni podana kršitev zakona, na katero se zagovornik obs. B.R. sklicuje v zahtevi. Zato je zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnilo kot neutemeljeno (425. člen ZKP).