Jedro

ZPP omogoča spremembo stranke, ko je postopek v teku in ko sodišče prve stopnje še ni odločilo v zadevi. Po pravnomočno končanem postopku sprememba ni več mogoča, pa naj gre za spremembo po 192. ali po 195. členu ZPP. Po določilu 333. člena ZPP mora sodišče namreč ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, če je o stvari že pravnomočno odločeno in če tako dejstvo ugotovi, zavrže vlogo.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo upnikov predlog za spremembo upnika. Tako je odločilo na podlagi določila 192. člena Zakona o pravdnem postopku, ker je upnik predlagal spremembo po izdaji sklepa o izvršbi, ki je pravnomočen in je bil poslan v izvršitev dolžnikovemu dolžniku.

Proti temu sklepu se je pritožil upnik, ki uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga njegovo razveljavitev. Meni, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, saj gre v danem primeru za spremembo upnika in ne dolžnika. Upnik je z legalnim poslom - cesijo prenesel svojo terjatev na drugo osebo, ki ji je odstopil tudi svoj položaj v izvršilnem postopku. S tem se dolžnikov položaj ne spreminja, saj se mu itak ne more poslabšati. Poleg tega upnik meni, da bi moralo sodišče pred odločitvijo posredovati predlog dolžniku, da se o njem izjavi, sicer pa je določilo 192. člena Zakona o pravdnem postopku povsem neuporabno.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje se je po določilu 14. člena Zakona o izvršilnem postopku (v nadaljevanju: ZIP) povsem pravilno odločilo, da bo subsidiarno uporabilo določila Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), ki se uporabljajo v primeru, ko v izvršilnem zakonu ni ustreznih določb. Res je sicer, da v danem primeru ne pride v poštev določilo 192. člena ZPP, ki ureja spremebo dolžnika, temveč bi lahko prišlo v poštev določilo 195. člena ZPP, ki omogača tudi vstop novega udeleženca na aktivni strani, če mu je prejšnji odtujil stvar ali pravico. Toda v obeh primerih gre za spremembo, ko je postopek v teku in ko sodišče prve stopnje še ni odločilo v zadevi.

Po pravnomočnosti sklepa o izvršbi sprememba ni več mogoča, pa naj gre za spremembo po 192. ali po 195. členu ZPP. Po določilu 333. člena ZPP mora sodišče namreč ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, če je o stvari že pravnomočno odločeno in če tako dejstvo ugotovi, zavrže vlogo. Seveda pa je možen postopek novega upnika proti dolžniku na podlagi določila 22. člena ZIP.

Ker je torej sodišče prve stopnje po določilu drugega odstavka 333. člena povsem pravilno zavrglo upnikovo vlogo, pritožbeni razlogi niso podani. Sodišče druge stopnje pri svojem odločanju tudi ni našlo nobenega napake, na katero mora paziti po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 380. člena ZPP).

Določila Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. SFRJ št. 4/77 do 27/90 in RS št.55/92) in Zakona o izvršilnem postopku (Ur.l. SFRJ št. 20/78 do 27/90 in RS št. 55/92) je uporabilo na podlagi prvega odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 1/91-I).