7. 2. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 17. januarja 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 272/2004 z dne 7. 12. 2004 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 646/2004 z dne 1. 7. 2004 in s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. II Pd 946/2003 z dne 10. 2. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek pritožnice za razveljavitev izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, izplačilo plače z odvodom prispevkov in davkov za čas od 10. 6. do 30. 6. 2003 in za plačilo "odhodnine" ob sporazumnem prenehanju delovnega razmerja. Štelo je, da so podani razlogi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Višje sodišče je pritožbo pritožnice zoper takšno odločitev zavrnilo. Vrhovno sodišče je zavrnilo pritožničino revizijo.

Pritožnica z ustavno pritožbo zahteva razveljavitev izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, izplačilo plače za čas od 10. 6. do 30. 6. 2003 in izvedbo sporazumnega prenehanja delovnega razmerja z izplačilom "odhodnine". S tem smiselno izpodbija v izreku tega sklepa navedene sodne odločbe, s katerimi so bili zavrnjeni ti njeni zahtevki. Zatrjuje kršitve 14., 21., 23., 27., 29. in 115. člena Ustave. Očitano ji kršitev delovnih obveznosti priznava, nasprotuje pa odločitvi sodišč o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V zvezi s tem pojasnjuje okoliščine, ki so jo vodile v storitev kršitve. Zatrjuje tudi, da je delodajalec zamudil zakonsko določen rok za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, da mu zaradi kršitve ni nastala nobena škoda in da ni bilo izkazano porušeno zaupanje med pritožnico in delodajalcem. Navaja še, da v sodnem postopku ni imela možnosti dokazati svojih trditev in se zagovarjati.

B.

Pritožnica v ustavni pritožbi nasprotuje zakonitosti izrečene ji odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V zvezi s tem zatrjuje, da je delodajalec zamudil zakonsko določen rok za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, da mu zaradi kršitve ni nastala nobena škoda in da ni bilo izkazano porušeno zaupanje med pritožnico in delodajalcem. Ustavno sodišče v zvezi s tem ugotavlja, da pritožnica ni izkazala, da bi navedene očitke uveljavljala že v postopku pred rednim sodiščem, kar je pogoj za njihovo uveljavljanje v ustavni pritožbi (druga alineja prvega odstavka 55. člena ZUstS). Ne da bi se posebej ukvarjalo z vprašanjem obstoja te procesne predpostavke (materialna izčrpanost), pa Ustavno sodišče zaključuje, da s takšnimi očitki pritožnica ne more utemeljiti ustavne pritožbe. Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Pritožnica sicer zatrjuje kršitve 14., 21., 23., 27., 29. in 115. člena Ustave, vendar teh svojih očitkov ne izkaže. V zvezi z zatrjevano kršitvijo 115. člena Ustave pa ji je treba tudi pojasniti, da v postopku z ustavno pritožbo Ustavno sodišče presoja le morebitne kršitve določb o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, omenjena določba pa to ni.

Navedbe pritožnice, ki po vsebini pomenijo, da pritožnici ni bila dana možnost sodelovanja v postopku, bi lahko bile relevantne z vidika pravice do izjave iz 22. člena Ustave, ki med drugim zagotavlja temeljna procesna jamstva strank v postopku pred sodišči. Vendar pa pritožnica tudi teh svojih očitkov ni izkazala.

Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan