Jedro

V zemljiškoknjižnem postopku revizija ni dovoljena. Drugi udeleženec tako vlaga predlog za dopustitev revizije v zadevi, v kateri je ta z izrecno zakonsko določbo prepovedana, posledično pa ne more biti niti dopuščena.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor drugega udeleženca, ki ga je v zemljiškoknjižnem postopku vložil zoper sklep, s katerim so bili v postopku dedovanja pri določenih nepremičninah vpisani novi (so)lastniki. Odločitev je z zavrnitvijo njegove pritožbe potrdilo tudi sodišče druge stopnje. Ker je ugotovilo, da ni dvoma o identiteti zapustnika „J.“, je to storilo tudi pri nekaterih parcelah, kjer je bil sicer kot lastnik vknjižen „I.“. Pri tem si je pomagalo z etimološko oceno izvora njegovega imena iz latinščine oziroma grščine.

2. Zoper sklep sodišča druge stopnje drugi udeleženec vlaga predlog za dopustitev revizije. Gre za vprašanje, o katerem sodna praksa višjih sodišč ni poenotena, sodne prakse Vrhovnega sodišča pa še ni. V primerljivi zadevi z istimi udeleženci, le da pri drugih nepremičninah, je Višje sodišče v Kopru v zadevi Cdn 209/2019 s tem, ko vpisa ni dovolilo, odločilo nasprotno. Sprejeti stališči tako nista usklajeni. Glede na določbo drugega odstavka 120. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) se v postopkih glede vprašanj, ki niso urejena s tem zakonom, uporabljajo splošne določbe Zakona o nepravdnem postopku. Ta določa, da je zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je postopek pravnomočno končan, dovoljena revizija pod pogoji iz Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V obravnavanem zemljiškoknjižnem postopku ni bilo pravilno rešeno temeljno vprašanje glede formalne legalitete. ZZK-1 v 124. in 150. členu določa, da lahko vpis učinkuje samo proti osebi, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot lastnica. Vsakršen drugačen pristop bi to načelo presegel, saj bi šlo za verjetnostno sklepanje.

3. Predlog ni dovoljen.

4. ZZK-1 v tretjem odstavku 120. člena določa, da v zemljiškoknjižnem postopku revizija ni dovoljena. Drugi udeleženec tako vlaga predlog za dopustitev revizije v zadevi, v kateri je ta z izrecno zakonsko določbo prepovedana, posledično pa ne more biti niti dopuščena, kot to določa drugi odstavek 367. člena ZPP,1 in kar velja enako tako za sodbo kot sklep (384. člen ZPP). Ker je s tem prav to vprašanje v zemljiškoknjižnem postopku izrecno urejeno drugače, je zgrešeno tudi predlagateljevo sklicevanje na smiselno uporabo drugih zakonskih določb iz drugega odstavka 120. člena ZZK-1. 5. Predlog za dopustitev revizije tako ni dovoljen, zato ga je Vrhovno sodišče zavrglo (377. člen ZPP).

1 Primerjaj s sklepoma Vrhovnega sodišča II DoR 62/2014 z dne 17. 4. 2014 in II DoR 419/2010 z dne 14. 10. 2010.