Jedro

Obravnava pritožbenih novot in v pritožbi predlaganih dokazov na seji senata.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila tožba na razvezo zakonske zveze, ki jo je 8. 8. 2008 vložil F.M., utemeljena.

Zoper takšno sodbo se pritožuje toženka. Navaja, da se pritožuje iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov, obrazloži pa le pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Trdi, da je s F.M. od sklenitve zakonske zveze do njegove smrti živela v z zakonom urejeni življenjski skupnosti moža in žene, da je zakonska zveza temeljila na svobodni odločitvi živeti v njej, na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) ne zahteva, da morata zakonca imeti skupno stalno bivališče. Pritožnica našteva, katera dela sta opravila skupaj s pokojnim tožnikom, in trdi, da mu je kuhala, prala in skrbela za gospodinjstvo.

Toženka v nadaljevanju povzema, da iz spremembe tožbe izhaja, da je bil tožnik zelo bolan, pooblaščenka tožnice pa v vlogi ni navedla, kdo je ves ta čas zanj skrbel, mu nudil fizično in moralno podporo, mu pomagal oziroma pripravil drva za zimo, skrbel za živali na domačiji, da je domačija, dom F. M., funkcionirala tako, kot je želel. Kot dokaz v zvezi s svojimi trditvami tožnica predlaga fotokopijo izjav prič.

Toženka ostro nasprotuje trditvam, da je tožnica edina dedinja po pokojnem F.M. in navaja, da je bila tudi toženka vabljena na zapuščinsko obravnavo kot dedinja. Kot dokaz pritožnica predlaga vpogled v izpisek iz matičnega registra o smrti.

V zaključku pritožbe pritožnica naproša višje sodišče, da po uradni dolžnosti opravi vse ter ugotovi morebitne kršitve določb pravdnega postopka, vključno z načinom vročanja sodnih pisanj.

Tožnica je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev. V odgovoru na pritožbo tožnica poudarja, da toženka na tožbo, ki jo je prejela, ni odgovorila, da se ni udeležila narokov, na katere je bila vabljena, zoper sodbo pa se je pritožila potem, ko je na zapuščinski obravnavi izvedela, da v primeru razveze zakonske zveze ne bo dedovala po pokojnem F.M. Pritožba ni utemeljena.

Glede posplošeno očitanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka: Pritožnica višje sodišče prosi, naj po uradni dolžnosti ugotovi morebitne kršitve določb pravdnega postopka. Svojega pritožbenega očitka ne konkretizira, pritožbeno sodišče pa ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zaznalo nobene od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pazi po uradni dolžnosti.

Pritožbeno sodišče je pregledalo tudi način vročanja sodnih pisanj, torej tožbe, vabil na naroke za glavno obravnavo in izpodbijane sodbe. V spisu se nahajajo vročilnice (spete k listovnim številkam 2, 6, 12 in 26 v spisu), ki izkazujejo, da je toženka vsa pisanja prejela osebno.

Glede ostalih pritožbenih razlogov: Toženka na tožbo ni odgovorila in se tudi ni udeležila narokov za glavno obravnavo. Vse, kar navaja v pritožbi, so torej novote, ki so glede na določbo 414. člena ZPP v zakonskih sporih dopustne. Pritožnica trdi, da zakonska zveza med njo in F.M. ni bila mrtva (kot je trdil tožnik v tožbi in je ugotovilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi), ampak je trajala v njeni polni vsebini od sklenitve zakonske zveze do smrti F.M. Trdi, da je zakonske zveza temeljila na svobodni odločitvi živeti v njej, na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči. V zvezi s temi trditvami, pa tudi v zvezi s trditvami, da je ves čas trajanja zakonske zveze skrbela za moža, mu prala, kuhala in skrbela za gospodinjstvo, toženka predlaga fotokopijo izjav prič. Pritožnica je pritožbi priložila zapis sosedov J. Z. Č. z dne 12. 5. 2009 (priloga B1 v spisu). Podpisnika izjave navajata, da je pritožnica pomagala pri delu na parceli F.M. V nadaljevanju je navedeno: kozolec, prizidek pri hiši, škarpa, napeljava vodovoda. Drugih dokazov toženka ni predložila niti predlagala njihove izvedbe. Priložena pisna izjava prič v ničemer ne potrjuje pritožbenih navedb, da naj bi pritožnica skrbela za moža, da naj bi skrbela za gospodinjstvo in da naj bi med njima še obstajala čustvena navezanost, vzajemno spoštovanje, razumevanju, zaupanje in medsebojna pomoč. Pritožbene navedbe o tem, katera dela naj bi zakonca opravila na domačiji, so tudi časovno neopredeljene (enako kot zapis J. in Z.Č.). Dejstvo, da je toženka pomagala pri delu na parceli pa nikakor ne potrjuje tožničinih trditev, da je bila zakonska zveza še polnokrvna oz. je vsebovala elemente, ki jih po določbi 13. člena ZZZDR povzema pritožnica.

Potem ko je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 355. člena ZPP na pritožbeni seji obravnavalo nova dejstva in dokaze, je zaključilo, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je dedinja prvotnega tožnika dokazala, da sta pritožnica in pokojni tožnik 20 let živela ločeno in vsak svoje življenje, da je tožnik vsa leta skrbel sam zase, da s toženko nista imela nobenih odnosov in tudi ne komunikacije, pa tudi to, da je tožnik tožbo vložil zato, ker je želel pred smrtjo urediti razvezo zakonske zveze, ki je obstajala le še na papirju. Toženka svojih nasprotnih trditev ni uspela dokazati.

Ugotovitve sodišča prve stopnje, ki jih pritožnica s pritožbo ni uspela omajati, utemeljujejo odločitev sodišča prve stopnje, ki temelji na določbi 65. in 1. odstavka 85. člena ZZZDR.

Višje sodišče je zato v skladu z določbo 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.