Jedro

ZPIZ-2 v 396. členu ureja uživanje pravic iz invalidskega zavarovanja, pridobljenih po prejšnjih predpisih ter ukinitev pravic uživalcem, ki izpolnijo pogoje za upokojitev. Tako uživalci pravic na podlagi preostale delovne zmožnosti (II. in III. kategorije invalidnosti), uveljavljenih po predpisih, ki so se uporabljali do 31. 12. 2002, obdržijo te pravice v nespremenjenem obsegu tudi po uveljavitvi ZPIZ-2 s 1. 1. 2013 (1. odst. 396. člena). Pravice po ZPIZ-2 ti uživalci lahko pridobijo le v primeru poslabšanja že ugotovljene invalidnosti ali nastanka nove invalidnosti (3. odst. 396. člena). Denarne dajatve, pridobljene na temelju preostale delovne zmožnosti po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju2 (ZPIZ-92), je torej mogoče uživati tudi po 1. 1. 2013, če so za to izpolnjeni pogoji. Glede na 133. člen ZPIZ-92 ima uživalec pravico do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu le, če na podlagi priznane pravice do razporeditve oziroma zaposlitve opravlja preostali delovni zmožnosti ustrezno delo. Takšno dejansko stanje je v konkretnem primeru podano največ do 14. 8. 2014, ko je tožnici prenehalo delovno razmerje in ji je bila od 15. 8. 2014 do 14. 3. 2016 priznana pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na prvostopenjsko odločbo spremeni tako, da se 1. odstavek odločbe št. ... z dne 20. 2. 2014, pravilno glasi: "Zavarovanki A.A., roj. 31. 8. 1961, delovnemu invalidu III. kategorije invalidnosti zaradi posledic bolezni, se izplačevanje nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu ustavi z dnem 14. 8. 2014."

II. V preostalem se pritožba zavrne in v nespremenjenem izpodbijanem delu (ki se nanaša na drugostopenjsko odločbo št. ... z dne 17. 2. 2015) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo v izreku te sodbe cit. upravni odločbi o ustavitvi izplačevanja nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu z dnem 30. 1. 2014. Presodilo je, da sta upravna akta nepravilna in nezakonita. Sklicuje se na judikate revizijskega sodišča in razloguje, da je potrebno ločiti med pridobitvijo pravic na podlagi invalidnosti in dejansko realizacijo pravic iz invalidskega zavarovanja, vključno z izplačevanjem denarnih dajatev. Priznanje pravice do nadomestila za invalidnost še ne pomeni avtomatično njenega izplačevanja, niti priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja ne pomeni avtomatično prenehanja prejšnje pravice.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga njeno spremembo in zavrnitev tožbenega zahtevka ali razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Podrejeno predlaga delno spremembo sodbe v smislu delne ugoditve tožbenemu zahtevku tako, da se izpodbijani odločbi odpravita zgolj glede datuma 30. 1. 2014 in izplačevanje nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu ustavi z dnem 14. 8. 2014. Sklicuje se na listine iz upravnega spisa po katerih je bila tožnica v III. kategorijo invalidnosti razvrščena že s 14. 1. 1995 s pravico do zaposlitve na drugem ustreznem delu s polnim delovnim časom. Posledično ji je bilo priznano nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu od 1. 3. 1995 dalje. V novem predsodnem postopku so ji bile z dokončno odločbo z dne 28. 1. 2014 priznane nove pravice iz invalidskega zavarovanja. Navedena odločba je postala dokončna in izvršljiva z dnem 31. 1. 2014. Dejstvo, da je bila odločba s pravnomočno sodbo opr. št. VII Ps 434/2014 dne 18. 1. 2016 odpravljena, in da je bila tožnica razvrščena v II. kategorijo invalidnosti od 6. 2. 2013 s pravico do invalidske pokojnine, na konkretno zadevo nima vpliva, saj izvršljivost upravnih odločb glede na 182. člen ZPIZ-2 ni vezana na pravnomočnost, temveč dokončnost. Bistveno je, da tožnica zaradi novih pravic iz invalidskega zavarovanja nima več pravice do zaposlitve na drugem ustreznem delu, zato je bilo izplačevanje nadomestila zaradi manjše plače pravilno ustavljeno z dnem 30. 1. 2014. Nadalje izpostavlja, da je bila tožnica v delovnem razmerju le do 14. 8. 2014, od 15. 8. 2014 dalje do invalidske upokojitve pa vključena v obvezno zavarovanje kot uživalka nadomestila za brezposelnost pri Zavodu RS za zaposlovanje. Zato ni pravne podlage za uživanje nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu po 14. 8. 2014 in je potrebno vsaj s tem dnem ustaviti izplačevanje nadomestila. Ker sodišče navedenega dejstva ni upoštevalo, ostaja izplačevanje nadomestila neomejeno, saj se razteza v obdobje prejemanja nadomestila za čas brezposelnosti in celo v obdobje, ko je tožnica že uživalka invalidske pokojnine, kar pravno ni dopustno. Glede na obrazložitev v 9. točki sodbe, da tožnici nadomestilo pripada vse do prenehanja delovnega razmerja z dnem 14. 8. 2014 je podana tudi kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Ob preizkusu zadeve v mejah pritožbenih razlogov in v skladu z 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje sicer pravilno in popolno ugotovilo pravno odločilna dejstva, vendar je zaradi celotne odprave izpodbijane prvostopenjske upravne odločbe, delno zmotno uporabilo materialno pravo.

Podana je tudi kršitev iz 14. tč. 2. odst. 339. člena ZPP, kot pravilno poudarja tožena stranka v pritožbi. V pisnem odpravku sodbe gre za nasprotje med izrekom in obrazložitvijo, v kolikor je odpravljen prvostopenjski upravni akt v celoti, hkrati pa v obrazložitvi utemeljevano, da tožnici denarno nadomestilo iz invalidskega zavarovanja pripada vse do prenehanja delovnega razmerja 14. 8. 2014. 5. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v 396. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju2 (ZPIZ-2). Cit. prehodna določba med drugim ureja uživanje pravic iz invalidskega zavarovanja, pridobljenih po prejšnjih predpisih ter ukinitev pravic uživalcem, ki izpolnijo pogoje za upokojitev. Tako uživalci pravic na podlagi preostale delovne zmožnosti (II. in III. kategorije invalidnosti), uveljavljenih po predpisih, ki so se uporabljali do 31. 12. 2002, obdržijo te pravice v nespremenjenem obsegu tudi po uveljavitvi ZPIZ-2 s 1. 1. 2013 (1. odst. 396. člena). Pravice po ZPIZ-2 ti uživalci lahko pridobijo le v primeru poslabšanja že ugotovljene invalidnosti ali nastanka nove invalidnosti (3. odst. 396. člena). Denarne dajatve, pridobljene na temelju preostale delovne zmožnosti po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju3 (ZPIZ-92) je torej mogoče uživati tudi po 1. 1. 2013, če so za to izpolnjeni pogoji. Glede na 133. člen ZPIZ-92 pravico do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu le, če uživalec na podlagi priznane pravice do razporeditve oziroma zaposlitve opravlja preostali delovni zmožnosti ustrezno delo. Takšno dejansko stanje pa je v okoliščinah konkretnega primera podano največ do 14. 8. 2014, ko je tožnici prenehalo delovno razmerje in ji je bila od 15. 8. 2014 do 14. 3. 2016 priznana pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo4 (priloga A/6).

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki so v skladu z razpoložljivo listinsko dokumentacijo v upravnem in sodnem spisu določno izhaja, da je bila tožnica kot invalid III. kategorije uživalka nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu od 1. 3. 1995 dalje5 . V novem predsodnem postopku, pričetim 30. 11. 2012 so ji bile na temelju III. kategorije invalidnosti zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja sicer priznane nove vsebinske pravice iz invalidskega zavarovanja na podlagi preostale delovne zmožnosti6 , ter hkrati izrečeno, da bo o pravici in višini nadomestila za invalidnost odločeno s posebno odločbo. Vendar je bila v postopku sodnega varstva pravic ta odločitev odpravljena, tožnica razvrščena v II. kategorijo invalidnosti od 6. 2. 2013 dalje in ji priznana pravica do invalidske pokojnine7. 7. Do realizacije pravice do premestitve na drugo delovno mesto z dodatnimi omejitvami, priznane z odločbo št. ... z dne 6. 8. 2013 in odločanja o pravici ter višini nadomestila za invalidnost ni prišlo, saj je tožnici pri B. d. o. o. prenehalo delovno razmerje dne 14. 8. 20148 ( priloga A/4). Od 15. 8. 2014 dalje je bila tožnica uživalka nadomestila za brezposelnost pri Zavodu RS za zaposlovanje in do 17. 2. 2016 vključena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na temelju 17. člena ZPIZ-2, od 18. 2. 2016 dalje pa je že uživalka invalidske pokojnine9. Prav slednje okoliščine pa so odločilne za pritožbeno rešitev zadeve.

8. Pritrditi je potrebno toženi stranki, da za uživanje nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu vsaj po 14. 8. 2014 ni nobene pravne podlage, in da je potrebno s tem datumom ustaviti izplačevanje sporne denarne dajatve. Celotna odprava izpodbijane prvostopenjske odločbe bi dejansko pomenila, da bi se izplačevanje nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu raztezalo v obdobje prejemanja nadomestila za čas brezposelnosti pri Zavodu RS za zaposlovanje in celo v obdobje, ko je tožnica že uživalka invalidske pokojnine, kar pravno ni dopustno. Zato je potrebno v tem obsegu pritožbi tožene stranke ugoditi in na temelju 358. člena v zvezi s 1. odst. 351. člena ZPP sodbo sodišča prve stopnje ob pravilni uporabi materialnega prava delno spremeniti tako, kot je razvidno iz I. točke izreka te sodne odločbe. Torej izpodbijani prvostopenjski upravni akt z dne 20. 2. 2014 v prvi tč. izreka spremeniti tako, da se izplačevanje denarne dajatve na temelju preostale delazmožnosti ustavi z dnem 14. 8. 2014 in ne že s 30. 1. 2014. 9. V preostalem je potrebno pritožbo zavrniti in v nespremenjenem izpodbijanem delu na podlagi 353. člena ZPP potrditi sodbo sodišča prve stopnje, saj je drugostopenjska upravna odločba z dne 17. 2. 2015 že zaradi delne spremembe prvostopenjske z dne 20. 2. 2014, kot nepravilna in nezakonita utemeljeno odpravljena.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008. 2 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 12/92. 4 Odločba Zavoda za zaposlovanje RS, št. ... z dne 1. 9. 2014. 5 Dajatev je bila priznana z odločbo z dne 28. 7. 1995. 6 Odločba št. ... z dne 6. 8. 2013. 7 Sodba VII Ps 434/2014 z dne 18. 1. 2016. 8 Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nezmožnosti opravljanja dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti. 9 Odločba št. ... z dne 5. 7. 2016.