Jedro

Neutemeljen je očitek o kršitvi načela kontradiktornosti, ki naj bi bila v tem, da toženi stranki v novem postopku ni bila dana možnost izjave. Poleg omejitev 452. člena ZPP, je v tej zadevi višje sodišče zadevo vrnilo sodišču le v ponovno odločitev o zahtevku in torej le ponovno izdajo sodbe, saj odločba ni bila razveljavljena zaradi kršitev, ki bi jih sodišče prve stopnje moralo odpravljati z morebitnimi drugimi procesnimi dejanji.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka je tožeči stranki dolžna v roku 8 dni povrniti 194,22 EUR stroškov odgovora na pritožbo z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki v primeru zamude z plačilom tečejo od prvega dne po poteku 8 dnevnega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo: 1) Sklep o izvršbi okrajnega sodišča v Ljubljani VL 87777/2014 z dne 27. 6. 2014 ostane v veljavi v prvem in tretjem odstavku izreka.

2) Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 8 dni plačati njene nadaljnje pravdne stroške v višini 642,61 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

2. Zoper sodbo se je zaradi bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava pravočasno pritožila tožeča stranka. Predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi, sodbo pa spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, vse s stroškovno posledico.

3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga, da višje sodišče pritožbo zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje, toženi stranki pa naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka z obrestno posledico.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. O pritožbi zoper sodbo je na podlagi petega odstavka 458. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) odločala sodnica posameznica, saj gre za spor majhne vrednosti, zadeva pa ni zapletena glede pravnih ali dejanskih vprašanj in od odločitve o pritožbi ni mogoče pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja, kar bi opravičevalo odločitev, da se zadeva odstopi v reševanje senatu.

6. Obravnavani spor sodi med spore majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, prvi odstavek 495. člena ZPP). Sodba v takšnem sporu se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni pravno upošteven pritožbeni razlog in je pritožbeno sodišče vezano na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje.

7. Sodišče prve stopnje je izpodbijano sodbo izdalo v novem sojenju, po tem, ko je višje sodišče s sklepom II Cpg 1071/2015 z dne 22. 9. 2015 ugodilo pritožbi tožeče stranke in prvič izdano sodbo razveljavilo z napotilom, da sodišče prve stopnje procesno gradivo presodi upoštevaje razpravno načelo v pravdnem postopku.

8. Tožeča stranka kot upravnik poslovne stavbe na naslovu C. v L. na podlagi pogodbe o upravljanju (priloga A4 spisa) od tožene stranke, ki ima v tej stavbi poslovni prostor, vtožuje delna plačila po računih, izdanih od aprila 2013 do aprila 2014 za stroške obratovanja, vzdrževanja in upravljanja, v znesku 1.896,48 EUR. Tožena stranka je izdane račune za mesečne stroške, ki jih kot upravnik izdaja tožeča stranka, v nespornem delu plačala, računi pa niso plačani za postavko stroškov ogrevanja/hlajenja, dobave sanitarnega materiala in obračuna zamudnih obresti.

9. Ugotovitve sodišča prve stopnje v zvezi z vtoževanimi postavkami je mogoče strniti v naslednje: tožena stranka je zaračunane storitve prejela, saj je priznala, da (za ogrevanje/hlajenje) koristi odjemno moč, vzrok težav v ogrevanju pa je bil v stropnih konvektorjih tožene stranke in ne v sistemu dovoda ogrevane vode, za katerega je odgovorna tožeča stranka, da sanitarnega materiala ne bi prejela, tožena stranka niti ni trdila, tožeča stranka pa ga je dobavljala skladno z dogovorom solastnikov stavbe, medtem ko obračunu zamudnih obresti tožena stranka ni ugovarjala.

10. Tožena stranka v pritožbi kot bistveno kršitev določb pravdnega postopka graja procesno ravnanje sodišča prve stopnje na podlagi 214. člena ZPP. V zvezi s tem višje sodišče pojasnjuje, da v sporu majhne vrednosti kršitev določb pravdnega postopka, ki bi lahko vplivale na pravilnost in zakonitost sodbe (kot navedeno uvodoma), ni dopustno uveljavljati. Sklicevanje na napačno uporabo določbe drugega odstavka 214. člena ZPP pa pomeni uveljavljanje prav te kršitve, zato tožena stranka s pritožbenimi navedbami v tej smeri ne more uspeti. Le dodati gre še, da se višje sodišče sicer strinja z načelnim razlogovanjem pritožnice, da priznanja ni, če namen zanikanja dejstev izhaja iz siceršnjih navedb stranke. Vendar siceršnje navedbe v vlogah tožene stranke, na katere se pritožnica v nadaljevanju sklicuje, stališča v tej zadevi ne utemeljujejo: to, da je toženec pojasnil, da ogrevanje in hlajenje v njegovih prostorih ne delujeta ter da je poskrbel za lastno ogrevanje, in nadalje, da zavrača obračunavanje po delilniku, ker porabe sploh ni, je namreč v tej zadevi pravno nepomembno. Pravdni stranki sta v pogodbenem razmerju, tožeča stranka pa je ogrevanje obračunavala po veljavnem delilniku. Kadar je osnova za razdelitev stroškov dobave toplote med posamičnimi odjemalci dogovorjeni delilnik stroškov, je obveznost neodvisna od tega, ali oziroma koliko je odjemalec ogrevanje dejansko uporabljal.(1)

11. Pritožnica nadalje uveljavlja, da izpodbijana sodba nima razlogov glede obogatitve in prikrajšanja iz 190. člena Obligacijskega zakonika,(2) sodišče pa je kot pravno podlago za ugoditev zahtevku navedlo prav ta člen. Vendar iz izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje zahtevku ugodilo na pogodbeni podlagi, in sicer na podlagi pogodbe o upravljanju (priloga A4 spisa), ki jo je kot temelj zahtevka navedlo v 11. točki obrazložitve. Če se je pri tem kot na dodatna sklicevala še na določila o neupravičeni pridobitvi, s tem ni storilo nobene posebne kršitve, saj je glede odločilnih dejstev izpodbijana sodba izčrpno obrazložena. Da se pri utemeljitvi zahtevka tožeča stranka sklicuje na pogodbo o upravljanju, pa za toženo stranko v postopku pred sodiščem nikoli ni bilo problematično, saj v tej smeri ni podajala nobenih ugovorov in je tudi sicer tožeči stranki račune v nespornem delu plačevala. Sodišče prve stopnje se mora v obrazložitvi izreči o dejstvih, ki jih šteje za pravno relevantna in za dokazana, to pa so tista dejstva, ki so jih stranke med pravdo navajale zaradi utemeljevanja svojih zahtevkov ali svojih ugovorov.(3) Glede vprašanja sklepčnosti zahtevka in aktivne legitimacije kot vprašanj materialnega prava pa se je višje sodišče že izreklo v svoji predhodni odločbi, zato svojega stališča na tem mestu ne bo ponavljalo.(4)

12. Neutemeljen je tudi očitek o kršitvi načela kontradiktornosti, ki naj bi bila v tem, da toženi stranki v novem postopku ni bila dana možnost izjave. Poleg omejitev, ki jih sodišču prve stopnje nalaga 452. člen ZPP, je v tej zadevi višje sodišče zadevo vrnilo sodišču le v ponovno odločitev o zahtevku in torej le ponovno izdajo sodbe, saj odločba ni bila razveljavljena zaradi kršitev, ki bi jih sodišče prve stopnje moralo odpravljati z morebitnimi drugimi procesnimi dejanji.

13. Sodišče prve stopnje pri odločanju tudi ni kršilo drugega odstavka 454. člena ZPP. Kadar sodišče ugotovi, da je sporna dejanska vprašanja mogoče razjasniti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, lahko izda sodbo brez glavne obravnave. Za tako ravnanje mora biti izpolnjen še nadaljnji pogoj iz drugega odstavka 454. člena ZPP: da nobena od pravdnih strank ni zahtevala izvedbe naroka ne v tožbi oziroma odgovoru na tožbo ne v pripravljalnih vlogah iz 452. člena ZPP. Ker take zahteve ne pritožnica ne tožeča stranka nista podali, očitana absolutna bistvena kršitev postopka po 10. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Upoštevaje pojasnjeno glede ugovorov tožene stranke (v 10. točki obrazložitve) so tudi po presoji višjega sodišča listinski dokazi zadoščali za odločitev v tej zadevi.

14. Uveljavljeni pritožbeni razlogi tako niso podani, prav tako ne razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je višje sodišče pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

15. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato je dolžna tožeči stranki povrniti njene stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Višje sodišče je stroške prisodilo skladno s prvim odstavkom 155. člena ZPP in na podlagi Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008, 35/2009 - ZOdv-C, v nadaljevanju ZOdvT).(5) Tožeči stranki gre za sestavo odgovora na pritožbo po tar. št. 3210 ZOdvT 139,20 EUR in pavšalni znesek 20,00 EUR za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev po tar. št. 6002 ZOdvT, kar skupaj z 22% DDV znaša 194,22 EUR.

Op. št. (1): Tako VSL sodba I Cp 1058/2015 z dne 20. 8. 2015. Op. št. (2): Neupravičena pridobitev: Kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, je prejeto dolžan vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi.

Op. št. (3): Tako L. Ude v: v Ude, L. in drugi, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2009, str. 193. Op. št. (4): Prim. 15. točko obrazložitve sklepa II Cpg 1071/2015 z dne 22. 9. 2015. Op. št. (5): Prim. drugi odstavek 20. člena sedaj veljavne Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/2015).