Jedro

Namen ureditve odgovornosti aktivnih družbenikov kapitalske družbe je bil v uveljavitvi možnosti poplačila, čeprav niso bili izvedeni postopki likvidacije ali insolvenčni postopki, nikakor pa namen take odgovornosti ni bil v neomejenem osebnem jamstvu za obveznosti kapitalske družbe, ko ta preneha. Tovrstna odgovornost je bila uveljavljena kot dodatna pravna možnost zraven instituta spregleda pravne osebnosti, z Zakonom o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb (ZPUOOD), ki je bil sicer v velikem delu razveljavljen, pa je bil vzpostavljen kot edini pravni temelj za uveljavitev terjatev do družbenikov izbrisanih družb le še spregled pravne osebnosti. Cilj je bil ponovno uveljaviti temeljno načelo korporacijskega prava o ločenosti premoženja kapitalske družbe in osebnega premoženja družbenika. Aktualna ureditev odgovornosti aktivnih družbenikov ne pozna več. Kot izjemo od navedenega temeljnega načela korporacijskega prava pa je preteklo ureditev glede uveljavljanja obveznosti aktivnih družbenikov, ki velja za obravnavano zadevo, pravilno razumeti ozko, v najmanjšem obsegu, ki še omogoča, da se zagotovi njen pretekli namen.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da izrek glasi: „I. Ugovoru dolžnikov se ugodi, sklep o izvršbi razveljavi in izvršilni postopek ustavi ter razveljavijo vsa opravljena izvršilna dejanja.

II. Upnica je dolžnikom dolžna v 8 dneh od vročitve sklepa povrniti 2.414,28 EUR EUR ugovornih stroškov, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.“

II. Upnica je dolžnikom dolžna v 8 dneh od vročitve sklepa povrniti 1.227,52 EUR EUR pritožbenih stroškov, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor dolžnikov in odločilo, da so dolžniki dolžni upniku nerazdelno povrniti stroške ugovornega postopka v višini 924,20 EUR z zamudnimi obrestmi.

2. Dolžniki v pravočasni pritožbi navajajo, da je njihova obveznost kot aktivnih družbenikov izbrisane družbe prenehala. Sklicujejo se na določila Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), ki se nanašajo na stečajni postopek nad premoženjem izbrisane družbe, zlasti določila drugega do petega odstavka 350. in 351. člena v zvezi s šestim odstavkom 443. člena. Opozarjajo, da zahtevke upnikov zoper navedene družbenike lahko uveljavlja le stečajni upravitelj v korist stečajne mase, ne pa več sami upniki, katerih pravica do zahtevka zoper družbenike ugasne. Menijo, da je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da stečajni postopek ni imel vpliva na navedene obveznosti aktivnih družbenikov. V nadaljevanju podajajo še dopolnilne pritožbene razloge, ki se nanašajo na obseg in vrednost podedovanega premoženja in v tej zvezi omejitev odgovornosti dolžnikov kot dedičev. Podajajo tudi navedbe glede opravljenih poplačil zapustnikovih upnikov. Predlagajo spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se njihovemu ugovoru ugodi. Priglašajo pritožbene stroške.

3. Upnica v odgovoru na pritožbo v bistvenem meni, da opravljen stečajni postopek nad premoženjem izbrisane družbe, v katerem je bila upnica delno poplačana, ni razlog, da bi obveznosti aktivnih družbenikov prenehale. Priglaša strošek odgovora.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je bila dovoljena nepremičninska izvršba zoper aktivnega družbenika K. K. na podlagi seznama izvršilnih naslovov, ki glasi na dolžnika družbo E. T. d.o.o., ki je bila po uradni dolžnosti izbrisana brez likvidacije. K. K. je med postopkom umrl, zato so v postopek vstopili namesto njega dediči. 6. Sodišče prve stopnje se je neutemeljeno oprlo le na preteklo ureditev, ki se nanaša na učinke izbrisa pravne osebe brez likvidacije (šesti odstavek 442. člena ZFPPIPP). Namen ureditve odgovornosti aktivnih družbenikov kapitalske družbe je bil v uveljavitvi možnosti poplačila, čeprav niso bili izvedeni postopki likvidacije ali insolvenčni postopki, nikakor pa namen take odgovornosti ni bil v neomejenem osebnem jamstvu za obveznosti kapitalske družbe, ko ta preneha. Tovrstna odgovornost je bila uveljavljena kot dodatna pravna možnost zraven instituta spregleda pravne osebnosti, z Zakonom o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb (ZPUOOD), ki je bil sicer v velikem delu razveljavljen, pa je bil vzpostavljen kot edini pravni temelj za uveljavitev terjatev do družbenikov izbrisanih družb le še spregled pravne osebnosti. Cilj je bil ponovno uveljaviti temeljno načelo korporacijskega prava o ločenosti premoženja kapitalske družbe in osebnega premoženja družbenika. Aktualna ureditev odgovornosti aktivnih družbenikov ne pozna več. Kot izjemo od navedenega temeljnega načela korporacijskega prava pa je preteklo ureditev glede uveljavljanja obveznosti aktivnih družbenikov, ki velja za obravnavano zadevo, pravilno razumeti ozko, v najmanjšem obsegu, ki še omogoča, da se zagotovi njen pretekli namen.

7. Za presojo utemeljenosti obravnavanega ugovora je bistveno pravno vprašanje, ali lahko upnik od aktivnega družbenika v izvršilnem postopku uveljavlja obveznost, opredeljeno v šestem odstavku 442. člena ZFPPIPP, tudi po zaključku stečajnega postopka nad najdenim premoženjem izbrisane pravne osebe (prvi odstavek 443. člena ZFPPIPP), ali pa to upravičenje preneha.

8. V skladu z določilom šestega odstavka 443. člena ZFPPIPP se za uveljavitev zahtevkov do aktivnih družbenikov smiselno uporabljajo drugi do peti odstavek 350. člena in 351. člen ZFPPIPP, ki določajo posebna pravila glede njihovega uveljavljanja in v tej zvezi tudi razmerje med stečajnim in izvršilnim postopkom. Zakonodajalec je izrecno določil, da z začetkom navedenega stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane družbe preneha pravica upnikov uveljavljati zahtevke do aktivnih družbenikov (smiselno drugi odstavek 350. člena ZFPPIPP). Uveljavlja jih lahko izključno le še stečajni upravitelj v dobro stečajne mase. Postopek izvršbe, ki je bil začet pred začetkom stečajnega postopka, se prekine. Nadaljevati ga je dopustno le na predlog upravitelja in izključno v dobro stečajne mase (tretji in četrti odstavek 351. člena ZFPPIPP).

9. Iz pojasnjene ureditve izhaja, da je opravljeni stečajni postopek vplival na obravnavani izvršilni postopek tako, da je upnica izgubila pravico uveljavljati obveznost aktivnega družbenika v izvršilnem postopku, česar sodišče prve stopnje ni upoštevalo. Obravnavani izvršilni postopek bi lahko tekel le še v dobro stečajne mase in le ob aktivnem ravnanju stečajnega upravitelja, kar pa ni bil primer v obravnavani zadevi.

10. Če je opravljen stečajni postopek nad premoženjem izbrisane kapitalske družbe, se varstvo upnika zaradi prisilnega izbrisa družbe uresničuje v tem posebnem stečajnem postopku. Odgovornost aktivnih družbenikov je bila uveljavljena z namenom varstva upnikov zaradi prisilnega izbrisa družbe brez likvidacije, ker ni bil izpeljan noben postopek, kjer bi bili lahko upniki poplačani. Z izpeljavo stečajnega postopka navedena posebna odgovornost izgubi svoj namen. Navedeno restriktivno razumevanja pa upniku še vedno ponudi dovolj varstva, saj je postavljen v bistveno enak položaj, kot če do prisilnega prenehanja ne bi prišlo in bi bil izpeljan redni stečajni postopek nad kapitalsko družbo. Upnik bi tedaj lahko le še uveljavljal odgovornost družbenikov v skladu s pravili spregleda pravne osebnosti, kar mora veljati tudi za obravnavano zadevo.

11. Po pojasnjenem upnik nima več upravičenja, da bi naveden izvršilni postopek tekel naprej, zato je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo, kot izhaja iz izreka (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Ob spremembi odločitve je sodišče druge stopnje odločilo o stroških celotnega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče je priglašene stroške presojalo v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT), ker se je izvršilni postopek na prvi stopnji začel pred uveljavitvijo Odvetniške tarife (OT - 2015) in po uveljavitvi ZOdvT (drugi odstavek 20. člena OT). Ker so dolžniki uspeli z ugovorom in pritožbo, so upravičeni do povrnitve priglašenih stroškov (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Priznani ugovorni stroški znašajo: nagrada za sestavo ugovora 904,20 EUR (0,6 x 1.507,00 EUR – tar. št. 3468 ZOdvT) in 20,00 EUR pavšala za poštne in telekomunikacijske storitve (tar. št. 6002 ZOdvT) in 22% DDV, k čemer je treba prišteti še sodno takso za ugovor 30,00 EUR ter 824,62 EUR in 432,12 EUR stroškov obeh izvedencev (pri postavitvi katerih je vztrajala upnica), kar skupaj znaša 2.414,28 EUR. Priznani pritožbeni stroški znašajo: nagrada za sestavo pritožbe 904,20 EUR (0,6 x 1.507,00 EUR – tar. št. 3468 ZOdvT) in 20,00 EUR pavšala za poštne in telekomunikacijske storitve (tar. št. 6002 ZOdvT) in 22% DDV, k čemer je treba prišteti še sodno takso za pritožbo 100,00 EUR, kar skupaj znese 1.227,52 EUR.

13. Priglašen strošek povečanja nagrade zaradi zastopanja več strank se ne prizna. Če odvetnik v isti zadevi opravlja storitve za več strank, prejme nagrade in povrnitev izdatkov le enkrat (prvi odstavek 8. člena ZOdvT). V obravnavani zadevi gre za isti predmet odvetniških storitev. Po tar. št. 1200 ZOdvT se povečanje zaradi zastopanja več strank prizna le pri nagradi za postopek in nagradi za posel, ne pa tudi pri zgornjih priznanih nagradah. Prav tako se ne prizna nagrada za vlogo z dne 17. 5. 2018, saj ta ni bila potrebna.