Jedro

V okviru obrazložitve izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje ni obrazložilo obračuna upnikovih terjatev, ki ga je opravilo v tej zadevi, zaradi česar njegove odločitve v tem delu ni mogoče preizkusiti.

Izrek

Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnika delno ugodilo in je za dolžnikove zahtevke za čas od aprila 1994 do vključno marca 1995 s pripadki, to je z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakega posameznega preživninskega obroka dalje do plačila, za dolžnikove zahtevke za čas od aprila 1995 do vključno decembra 1996 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakega posameznega preživninskega obroka dalje do plačila, za dolžnikove zahtevke za čas od julija 2000 do vključno maja 2006 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakega posameznega preživninskega obroka dalje do plačila in glede sorazmernosti dela stroškov v višini 47,52 EUR s pp., sklep o izvršbi z dne 31. 7. 2009 ter vsa do sedaj morebiti opravljena izvršilna dejanja razveljavilo in predlog za izvršbo zavrnilo, v preostalem delu je ugovor dolžnika zavrnilo, dolžniku pa je naložilo, da upniku povrne stroške v višini 145,96 EUR v roku 8 dni po prejemu sklepa, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od naslednjega dne po preteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila.

V pravočasni pritožbi, v kateri uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) upnik predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se zavrne dolžnikov ugovor v celoti. Sodišču očita zmotnost zaključka, da je bil sklep o začasni odredbi P 495/95 z dne 6. 4. 1995 spremenjen ter poudarja, da je le v obrazložitvi sklepa navedeno, da je prišlo do pisne napake, ni pa bil popravljen sam izrek tega sklepa. Navaja, da sklep ni obrazložen na način, da bi se ga dalo preizkusiti. Dokazila na katera se sodišče sklicuje (dopis dolžnikovega dolžnika z dne 19. 5. 2010) niso zadostna in bi dolžnik moral predložiti še dodatna dokazila, zlasti glede na dejstvo, da je upnik ob vložitvi predloga za izvršbo že upošteval delna plačila s strani dolžnika ter glede na dejstvo, da se je preživnina plačevala za dva otroka. Glede stroškovne odločitve meni, da je sodišče šele s tem sklepom ugotovilo, koliko bi naj dolžnik upniku dolgoval, zato sodišče ne bi smelo znižati že priznane stroške (kar je storilo v točki 1 izreka sklepa), preostale stroške pa bi moralo priznati od prvotne glavnice in ne od znižane. Priglaša pritožbene stroške.

Dolžnik v pravočasni pritožbi, s katero izpodbija zavrnilni del sklep, navaja, da preživnine za mesec februar 2000 upnik ne zahteva, zato za to obdobje poravnave obveznosti ni dolžan izkazovati, glede obdobja od meseca aprila 1994 do julija 1999 pa se sklicuje na spis Okrožnega sodišča v Celju opr. št. P 459/95 ter izpostavlja izpoved zakonite zastopnice na glavni obravnavi z dne 12. 6. 1997, obrazložitev sodbe sodišča prve stopnje z dne 23. 3. 1999 ter obrazložitve sodbe pritožbenega sodišča z dne 2. 2. 2000 in zatrjuje, da je dolžan plačevati preživnino le od zadnje obravnave, torej od dne 23. 3. 1999 dalje.

Upnik v odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbenim trditvam dolžnika ter predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške v zvezi z vloženim odgovorom.

Dolžnik v odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbenim trditvam in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške vloženega odgovora.

Pritožbi sta utemeljeni.

Utemeljeno je očitana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj izpodbijanega sklepa v delu, ki se nanaša na odločitev o dolžnikovem ugovoru, ni mogoče preizkusiti. Ker je sodišče prve stopnje obrazloženost dolžnikovega ugovora za v izreku navedena obdobja utemeljevalo zgolj z ugotovitvami, da je za določena obdobja izvršilni postopek že tekel ter da je iz dopisa dolžnikovega dolžnika razvidno, da je sklep o izvršbi za ta obdobja izvrševal, je ugotoviti, da sklep sodišča prve stopnje ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih.

Po vpogledu v navedene izvršilne zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da v teh zadevah ni bil izdan sklep o ustavitvi izvršilnega postopka oziroma ugoditvi ugovoru dolžnika ter razveljavitvi sklepa o izvršbi v posledici poplačila upnikove terjatve. Izjema je zadeva opr. št. I 2305/2005, v kateri pa je bila izvršba za izvršena delna plačila le delno ustavljena. Ker pa sodišče prve stopnje tudi utemeljenost dolžnikovega ugovora v tem delu (torej za obdobja od maja 2005 do maja 2006) pojasni zgolj z ugotovitvijo, da je dolžnikov dolžnik obveznosti po sklepu o izvršbi I 2305/2005 z dne 26. 10. 2005 poplačeval v času od decembra 2005 do septembra 2007, tudi ta obrazložitev ne vzdrži preizkusa pritožbenega sodišča. S sklepom o izvršbi opr. št. 0078 In 119/2009 z dne 31. 7. 2009 je namreč bila izvršba dovoljena tako za izterjavo glavnice za posamezna obdobja kot tudi za zakonske zamudne obresti od glavnice ter izvršilne stroške s pripadki, višina dolžnikove zaveze pa se je po posameznih obdobjih spreminjala (kar je razvidno z priloženih izvršilnih naslovov). Skladno z 288. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ) velja, da če dolžnik dolguje poleg glavnice tudi obresti in stroške, se ti vračunavajo tako, da se najprej odplačajo stroški, nato obresti in končno glavnica. Ob navedenem je ugotoviti, da sodišče prve stopnje za obdobja, katera je štelo za poplačana, ni obrazložilo obračuna upnikovih terjatev, ki ga je v tej zadevi opravilo, zaradi česar njegove odločitve v tem delu, posledično pa tudi v zavrnilnem delu, ni mogoče preizkusiti. Pri tem je ugotoviti, da sklep o začasni odredbi Okrožnega sodišča v Celju opr. št. P 495/05 z dne 6. 4. 1995 ni bil odpravljen, razveljavljen ali spremenjen in je zato zaključek sodišča prve stopnje, da za obdobje od meseca aprila 1994 do marca 1995, izvršilni naslov ne obstaja, zmoten. Zgolj navedba v obrazložitvi sklepa Okrožnega sodišča v Celju opr. št. P 495/95 z dne 15. 6. 1995, da se s tem sklepom nadomešča prvotni sklep o izdaji začasne odredbe z dne 6. 4. 1995 namreč te posledice na prinese, v kolikor ni spremenjen izrek prvotnega sklepa o začasni odredbi z dne 6. 4. 1995 (saj je v tem primeru do napake prišlo v izvirniku navedenega sklepa; odločitev, kot izhaja iz sklepa z dne 6. 4. 1995 pa je bila razglašena tudi na naroku za glavno obravnavo dne 6. 4. 1995 – l. št. 44 spisa opr. št. P 495/95), na kar upnik utemeljeno opozarja.

Ob navedenem je bilo potrebno ugoditi upnikovi pritožbi v delu, ki se nanaša ugoditev dolžnikovemu ugovoru in ker gre za kršitev, ki jo sodišče druge stopnje ne more samo odpraviti, je bilo potrebno izpodbijani sklep v tem delu razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 354. člena ZPP in s 15. členom ZIZ). V posledici te odločitve pa je bilo potrebno ugoditi tudi pritožbi upnika zoper izpodbijano stroškovno odločitev, saj je presoja potrebnosti upnikovih stroškov oziroma neutemeljenosti dolžnikovih stroškov odvisna od odločitve o ugovoru dolžnika.

Prav tako je ob zgoraj navedenih razlogih, ker se izpodbijana odločitev ob pomanjkanju razlogov o odločilnih dejstvih ne da preizkusiti tudi v zavrnilnem delu, bilo potrebno ugoditi pritožbi dolžnika ter razveljaviti izpodbijani sklep še v tem delu, ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje tudi v tem obsegu (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 354. člena ZPP in s 15. členom ZIZ). Dolžniku je zgolj pojasniti, da je izvršilno sodišče vezano na izvršilni naslov, ne pa na izpovedi zakonite zastopnice upnika v zadevi pod opr. št. P 459/95 oziroma na obrazložitve sodišč prve in druge stopnje, saj postanejo pravnomočni in izvršljivi zgolj izreki sodnih odločb. V novem odločanju naj sodišče prve stopnje najprej presodi obrazloženost dolžnikovega ugovora glede na zakonsko ureditev tega pravnega dejstva, torej ob upoštevanju drugega odstavka 53. člena ZIZ ki določa, da mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. V kolikor bo ocenilo, da je ugovor dolžnika z dne 28. 8. 2009 obrazložen, pa naj presodi njegovo utemeljenost v zvezi z opravljenimi dolžnikovimi plačili ob upoštevanju obsega dovolitve izvršbe s sklepom opr. št. 0078 In 119/2009 z dne 31. 7. 2009 (pritožbeno sodišče namreč ugotavlja, da upnik v tem postopku ni predlagal izvršbe za celotno obdobje od julija 2000 do vključno maja 2006, v izreku izpodbijanega sklepa pa je ugovoru bilo ugodeno tudi za to obdobje) ter po (skladno z navedeno določbo 288. člena OZ) opravljenem obračunu dolga, ki mora biti iz izpodbijanega sklepa razviden. Upoštevati bo torej moralo pravilo o vračunavanju po vrstnem redu zapadlosti upnikovih terjatev, v okviru posamezne terjatve pa najprej poračunati stroške, nato obresti in nazadnje glavnico. Pred tem bo seveda moralo ugotoviti, koliko je bil dolžnik za obdobje, ki ga je ugovarjal, dolžan plačati in koliko je za to obdobje dejansko plačal. V kolikor bo potrebno, naj upošteva tudi pravna pravila, ki se nanašajo na tek zamudnih obresti in z njimi povezane odločbe Ustavnega sodišča RS ter po uradni dolžnosti preveri, ali je vsota zapadlih, pa neplačanih zamudnih obresti, dosegla glavnico posamezne terjatve.

O stroških pritožbenega postopka bo odločeno s končno odločbo in se odločitev v tem delu pridrži (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).