Jedro

Izrek sklepa v konkretnem sporu o motenju posesti je jasen, določen in izvršljiv, ni pomanjkljiv.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Toženec je dolžan tožniku povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 279 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožencu naložilo, da vzpostavi prejšnje stanje na nepremičnini z ID znakom parcela 0000 28896 tako, da odstrani nasuto zemljo s severozahodnega dela te parcele ob meji s parcelo 0000 2898/1 v dolžini 6 metrov in v širini cca 2,5 metra, tako da bo tožnik lahko dostopal nemoteno do svoje nepremičnine parc. 0000 2897/1, v roku 8 dni. Tožencu je prepovedalo taka ali podobna dejanja v prihodnje ter mu naložilo v plačilo tožnikove pravdne stroške v znesku 1485,16 EUR.

2. Zoper sklep se toženec pritožuje, predlaga njegovo spremembo in zavrnitev tožnikovega zahtevka s stroškovno posledico. Opredeljuje tudi pritožbene stroške. Meni, da iz izreka sklepa ni jasno, kaj konkretno mora storiti. Navaja, da se je sodišče o dejanskem stanju prepričalo na ogledu, kjer je lahko ugotovilo, da razgrnitev zemlje ne more pomeniti kakršnekoli ovire. Motilno dejanje naj bi bilo v povzročitvi višinske razlike okoli 0,5 m, vendar iz izreka ne izhaja, da bi moral toženec to znižati v tam navedenem obsegu. Tudi ni jasno, za katere vrste vozil naj bi bil dolžan omogočiti dostop tožniku oz. kakšen naj bi bil ta pred motilnim dejanjem. Tako obsežnega dela zemljišča, kot je opisan, tožnik ni potreboval. Nadalje toženec meni, da tožnikova mirna posest ni dokazana. Meni, da je sodišče napačno tolmačilo izpovedbe prič, ki so po njegovem poleg A. A. tudi nepristranske, in sicer B. B. in C. C. 3. Na pritožbo je tožnik odgovoril, predlaga njeno zavrnitev ter opredeljuje svoje stroške v zvezi z vloženim odgovorom.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Noben od pritožbenih razlogov ni podan; sodišče prve stopnje ni zagrešilo napak ne pri vodenju postopka ne pri uporabi materialnega prava, pravilno pa je ugotovilo tudi sporna pravno pomembna dejstva.

6. Izrek sklepa je jasen, določen in izvršljiv, ni pomanjkljiv. Toženec je na delu nepremičnine, ki je dovolj natančno določen, dolžan vzpostaviti prejšnje stanje. Glede na to, da sploh ni bilo sporno, da je toženec na ta predel nasul zemljo, natanko ve, kaj mora storiti po sklepu sodišča, čeprav v njegovem izreku ni navedeno, s kakšnimi vozili mora tožniku omogočiti dostop. Tudi to, s kakšnimi vozili je tožnik dostopal, namreč ni bilo sporno, zato mora toženec dostop omogočiti tako, da bo možen na enak način, kot je bilo to pred motilnim dejanjem. Implicite očitana kršitev po 14. tč. 2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) zato ni storjena.

7. Dokazna ocena prvostopenjskega sodišča glede odločilnih dejstev tega primera je zelo solidna in prepričljiva ter življenjsko v celoti sprejemljiva. Sodišče je v obrazložitvi sklepa korektno povzelo vsebino izpovedi obeh strank in vseh zaslišanih prič, se o njihovi dokazni vrednosti ustrezno obrazloženo opredelilo ter svojo presojo utemeljilo z življenjsko-izkustvenimi in logičnimi razlogi.

8. Sodišče prve stopnje je opravilo zgledno učinkovit dokazni postopek - ogled kraja samega in takoj nato narok na sodišču z zaslišanjem obeh strank. Primerjava zapisanih izpovedi slednjih in vseh zaslišanih prič ter pritožbenih očitkov ne zbuja nobenega dvoma v pravilnost ključne ugotovitve sodišča prve stopnje: ta je, da je tožnik pred toženčevim nasutjem zemlje uporabljal za dostop do svoje nepremičnine prav ta del in ne neke druge poti, kot je to zatrjeval toženec.

9. Sodišče prve stopnje je prepričljivo, jasno, natančno in pregledno pojasnilo, zakaj sprejema tožnikove trditve kot bistveno bolj prepričljive; pri tem se je oprlo na lastne ugotovitve na kraju samem in zlasti izpovedbo za izid spora nezainteresirane in verodostojne priče A. A. Slednji je jasno in nedvoumno povedal, da tožnik zaradi tega, ker je toženec razgrnil zemljo, ne more več dostopati do svoje parcele po levi strani hrama, ker je nastal "en zob"; ta je najbolje viden na fotografiji A12. Priča C. C., na katerega se sklicuje pritožnik, je izrecno povedal, da iz lastnega o tem, na kakšen način tožnik dostopa do svojega sadovnjaka, ne ve ničesar. Podobno neuporabna oz. brez posebne dokazne vrednosti je izpovedba priče B. B., na katero se tudi sklicuje pritožnik. Priča B. B. je namreč povedal zgolj, da ve, da je "sedaj teren tam nasut, kaj več kot toliko pa ne". To, da ni potrdil tožnikovih trditev, samo po sebi ni dovolj. Analiza in sinteza vseh izpovedb je jasno, pregledno in jedrnato razgrnjena v tč. 8. do 14. obrazložitve, na kar pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju v celoti usmerja. Sodišče prve stopnje ni ničesar prezrlo, korektno povzema izpovedi zaslišanih prič in strank in na tej podlagi napravi prepričljive, razumne in življenjsko sprejemljive zaključke. Pritožnik iz konteksta trga posamezne drobce nekaterih izpovedb in jih razlaga povsem izolirano, s celoto pa se ne sooči, samo nasprotuje ji.

10. Pritožbeni očitki so torej neutemeljeni. Ker tudi v okviru preizkusa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP) pritožbeno sodišče v izpodbijanem sklepu ni našlo nobenih napak, ga je potrdilo in pritožbo zavrnilo (2. tč. 365. čl. ZPP).

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 1. odst. 165. čl. ZPP; pritožnik mora sam kriti stroške svoje neuspešne pritožbe, tožniku pa mora povrniti stroške odgovora, ki mu jih je z njo povzročil (1. odst. 154. čl. ZPP). Stroški predstavljajo potrebne stroške za odgovor na pritožbo po veljavni Odvetniški tarifi (375 tč.), povečani za pavšalni znesek materialnih stroškov in DDV. Priznane stroške mora toženec tožniku plačati v 8 dneh (1. odst. 313. čl. in 428. čl. ZPP), če zamudi, pa gredo od izteka tega roka še zahtevane zakonske zamudne obresti (1. odst. 299. čl. in 1. odst. 378. čl. OZ).