Jedro

Sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj ni izreklo predlaganih vzgojnih ukrepov nadzorstva organa socialnega varstva trem mladoletnikom, ki so postali med kazenskim postopkom polnoletni (čl. 93/I KZ), pač pa je izreklo vzgojni ukrep navodil, ki pri dopolnjeni polnoletnosti ne pride več v poštev. Ker izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih v zvezi z izrečenim vzgojnim ukrepom, je ugotovljena absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka.

Izrek

Ob reševanju pritožbe okrožne državne tožilke se po uradni dolžnosti izpodbijani sklep razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v .... je z izpodbijanim sklepom starejšim mladoletnikom A.D., R.V. in B.A. izreklo vzgojni ukrep navodil in prepovedi po členu 77/II točka 4 KZ. Določilo je, da so se mladoletniki dolžni usposabljati za poklic ali sprejeti zaposlitev, ki ustreza njihovemu znanju, sposobnosti in nagnjenju. Odločilo je še o stroških kazenskega postopka.

Proti navedenemu sklepu se je zaradi kršitev kazenskega zakona, ker je bil sedaj polnoletnim obdolžencem, ki so kazniva dejanja storili kot starejši mladoletniki, izrečen v nasprotju z določilom I. odst. 93. člena ZKP vzgojni ukrep navodil in prepovedi, tak ukrep pa bi bilo možno izreči le z nadzorstvom organa socialnega skrbstva. Zato predlaga ugoditev pritožbi in izrek vzgojnega ukrepa nadzorstva organa socialnega varstva po čl. 78 KZ ter hkrati še po IV. odst. 78. čl. KZ izrek navodila, da so se dolžni usposabljati za poklic ali sprejeti zaposlitev, ki utrezna njihovemu znanju, sposobnosti in nagnjenju.

Senat za mladoletnike sodišča druge stopnje je ob reševanju pritožbe okrožne državne tožilke, ki sicer utemeljeno opozarja na kršitev kazenskega zakona, ugotovil, da izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih v zvezi z izrečenim vzgojnim ukrepom. Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločbo izdalo ob upoštevanju več kot 2 leti starih poročil centra za socialno delo glede osebnosti mladoletnih obdolžencev in ob upoštevanju podatkov, ki so jih v pripravljalnem postopku posredovali mladoletni obdolženci, ti podatki pa so bili ob izreku vzgojnega ukrepa tudi že zastareli in morda neaktualni. Predstavnikov socialnih služb na seji ni bilo, navzoča državna tožilka pa je predlagala izrek vzgojnega ukrepa nadzorstva organa socialnega skrbstva ob izreku navodila za usposabljanje za poklic ali pa dolžnosti sprejeti zaposlitev. Zagovornica sedaj polnoletnega D. pa je predlagala ustavitev kazenskega postopka zoper tega obdolženca. Sodišče prve stopnje pa je sedaj polnoletnim storilcem kaznivih dejanj, ki so dejanje storili še kot starejši mladoletniki, izreklo le vzgojni ukrep navodil in prepovedi, ni pa navedlo nobenih razlogov, zakaj, sploh pa v nasprotju s I. odst. 93. čl. KZ, izreka tak vzgojni ukrep. V obrazložitvi je namreč navedeno le, da senat meni, da je le zaposlitev tista, ki bo mladoletne - sedaj polnoletne obdolžence vtirila v normalen način življenja in da z ukrepom nadzorstva organa socialnega varstva tak namen ne bi bil dosežen. Ni pa obrazložilo, kakšno je stališče senata za mladoletnike do rešitev, predlaganih s strani socialne službe, okrožne državne tožilke in zagovornice mladoletnega D.. Izpodbijani sklep zato ob tem, da je šlo za kršitev kazenskega zakona, sploh nima razlogov o odločilnih dejstvih v zvezi s predlaganimi ukrepi glede na dopolnjeno polnoletnost mladoletnih obdolžencev.

Zato je sodišče druge stopnje ob reševanju pritožbe okrožne državne tožilke po uradni dolžnosti, ker je ugotovilo absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke I. odst. 371. čl. ZKP, ker torej v izpodbijanem sklepu niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločitev.

Senat za mladoletnike sodišča prve stopnje bo moral ob ponovni proučitvi osebnosti vseh treh mladoletnikov, ki so postali polnoletni, oceniti, ali je potrebno kateremu od treh izreči vzgojni ukrep ob upoštevanju I. odst. 93. čl. Nato bo moral odločiti ob upoštevanju ustreznih določb materialnega in procesnega zakona, seveda pa bo moral svojo odločitev primerno obrazložiti.

Če bo sodišče prve stopnje izreklo vzgojni ukrep, pa bo moralo izrek in obrazložitev oblikovati ob upoštevanju III. odst. 483. čl. ZKP, ki določa, da se v izreku navede samo, kateri ukrep se izreka. Ne navedeta pa se torej opis kaznivega dejanja in pravna opredelitev, ker oboje spada v obrazložitev sklepa.