Jedro

Pritožnik bi moral ugovor zoper delo Centra za socialno delo kot skrbnika vložiti pri ministrstvu, pristojnem za družino (drugi odstavek 256. člen DZ).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom sklenilo, da ni pristojno za odločanje o vlogi predlagatelja z dne 20. 6. 2022, zato je njegovo vlogo zavrglo. Pojasnilo je, da glede na vsebino in zahtevek v predlagateljevi vlogi, ne gre za spor, ki bi po določbah 1. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), prvega in drugega odstavka 17. člena ZPP ter prvega in drugega odstavka 18. člena ZPP spadal v pristojnost pravdnega sodišča. 2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje predlagatelj vlaga pritožbo. V pritožbi navaja, da sodišče ni določilo, kdo je pristojen za odločanje o njegovi vlogi z dne 20. 6. 2022 in je zato vlogo zavrglo. Napisalo je tudi, da mora biti plačana sodna taksa, katere višino ni določilo, določilo pa je, da mora biti pooblaščenec odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Predlagatelj je pravdno nesposoben, zato bi mu moral biti določen zakoniti zastopnik. Center za socialno delo, Enota ..., ne skrbi za varstvo njegovih pravic in tudi ne skrbi za varstvo javnih koristi Republike Slovenije. Opozarja na obvestilo v zvezi z dopisom (prilogi A2 in A3 spisa), ki ju prilaga pritožbi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V obravnavani zadevi predlagatelj, ki mu je bila odvzeta poslovna sposobnost, njegov skrbnik pa je Center za socialno delo ..., Enota ... (v nadaljevanju CSD), vlaga ugovor zoper delo skrbnika. Iz vloge, ki jo je sodišče prejelo 20. 6. 2022, je razvidno, da CSD očita, da ni skrbel, da bi pritožnik čim lažje zavaroval in uveljavil svoje pravice in koristi, ki mu gredo po zakonu, saj ni odobril pritožnikove tožbe z dne 24. 1. 2018, dne 14. 2. 2018 in dne 2. 3. 2018. Navaja, da CSD v postavljenem roku, postavljenem s strani Okrožnega sodišča v Celje, tožbe ni odobril, ampak je odobritev zavrnil. S tem sodišče ni moglo ustrezno razrešiti vprašanja zastopanja pravdno nesposobne osebe – pritožnika zaradi neskrbi za varstvo in koristi pritožnika. Okrajno sodišče v Celju je z vlogo tudi pozvalo CSD, da v roku 8 dni dopolni vlogo. Pritožnikova pritožba je nato ostala nedopolnjena in nejasna, ker uradne osebe, ki nimajo opravljenega pravniškega državnega izpita, niso skrbele zanj. Predlagal je, da sodišče razsodi, da CSD določi zakonskega zastopnika, ki ima opravljen pravniški državni izpit; da mora CSD glede na podano dejansko stanje, da ima pritožnik v postopku podlago za uveljavitev kakšne pravice, pritožnika na to opozoriti in da mora CSD pri odločanju o pravicah, obveznostih in pravnih koristih pritožnika uporabljati tiste predpise, določene ukrepe, ki so zanj ugodnejši, če se z njimi doseže namen predpisa.

5. Po prvem odstavku 256. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) varovanec zoper delo skrbnika in centra za socialno delo na področju skrbništva lahko ugovarja, če je sposoben razumeti pomen in posledice ugovora.1 Po drugem odstavku 256. člena DZ ugovore zoper delo skrbnika rešuje pristojni center za socialno delo, ugovore zoper delo centra za socialno delo pa ministrstvo, pristojno za družino. Po tretjem odstavku 256. člena DZ organ, ki rešuje ugovore iz prejšnjega odstavka, preizkusi njihovo utemeljenost, določi, kaj naj se ukrene, in o tem obvesti tistega, ki je ugovarjal. 6. Glede na navedeno ni podana pristojnost sodišča za odločanje o ugovoru zoper delo CSD kot skrbnika in bi moral pritožnik svoj ugovor v konkretnem primeru vložiti pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je pritožnikovo vlogo zavrglo, ker ni pristojno za odločanje o njej (prvi in drugi odstavek 18. člena ZPP2).

7. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Zato je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

1 torej za tovrstne ugovore procesno sposobnost ima 2 Po prvem odstavku 18. člena ZPP mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali spada odločitev o sporu v sodno pristojnost. Po drugem odstavku 18. člena ZPP pa se sodišče, če med postopkom ugotovi, da za odločitev o sporu ni pristojno sodišče, temveč kakšen drug organ, izreče za nepristojno, razveljavi opravljena pravdna dejanja in zavrže tožbo.