Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj: Ali je dopustno kot urejeno evidentirati del meje, čeprav elaborat ne vsebuje izračuna površine parcel, kljub temu, da je stranka zahtevala, da se izračun površine vključi v elaborat? Ali bi Upravno sodišče moralo izvesti glavno obravnavo in opraviti predlagano zaslišanje tožnice in prič, ki jih je tožnica predlagala?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj: Ali je dopustno kot urejeno evidentirati del meje, čeprav elaborat ne vsebuje izračuna površine parcel, kljub temu, da je stranka zahtevala, da se izračun površine vključi v elaborat? Ali bi Upravno sodišče moralo izvesti glavno obravnavo in opraviti predlagano zaslišanje tožnice in prič, ki jih je tožnica predlagala?

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je s sodbo zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo Geodetske uprave Republike Slovenije, Območne geodetske uprave Ljubljana, št. 02112-2999/2013-31 z dne 4. 10. 2017. Z navedeno odločbo je prvostopenjski upravni organ v k. o. ... kot urejene evidentiral dele mej med tam navedenimi parcelami, ki predstavljajo obod komasacijskega območja. Tožnica je zoper navedeno odločbo vložila pritožbo, ki jo je Ministrstvo za okolje in prostor z odločbo, št. 3532-68/2015/12 z dne 26. 4. 2018, zavrnilo.

2. Iz obrazložitve navedene sodbe med drugim izhaja stališče Upravnega sodišča, da je izračun površine parcele sestavni del elaborata ureditve meje le, če so urejene vse meje, kar naj bi določal tretji odstavek 40. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN). To pa v obravnavanem primeru, ko so se evidentirali le deli urejenih mej, ne velja. V obrazložitvi je Upravno sodišče tudi pojasnilo, da je o zadevi določilo na nejavni seji na podlagi druge alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je tožnica navajala dejstva in predlagala dokaze, ki jih sodišče ne more upoštevati (52. člen ZUS-1). Svojega zaslišanja in zaslišanja direktorja prvostopenjskega upravnega organa ter odgovornih geodetov tekom upravnega postopka pa ni predlagala in ni pojasnila, zakaj ne; oziroma predlagani dokazi niso pomembni za odločitev, saj jih tožnica v tožbi predlaga v zvezi s postopkom parcelacije, ki ni predmet tega spora.

3. Tožnica je vložila predlog za dopustitev revizije po 367. b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in Vrhovnemu sodišču predlagala, naj dopusti revizijo zaradi pomembnih pravnih vprašanj.

4. Predlog za dopustitev revizije je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP glede vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa, izpolnjeni, zato je predlogu ugodilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP). Odgovor na prvo vprašanje presega pomen konkretne zadeve in je pomemben za zagotovitev pravne varnosti v postopkih evidentiranja urejenih mej. Tudi odgovor na tožničino drugo vprašanje o zakonitosti odločanja Upravnega sodišča brez glavne obravnave, je pomemben za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava. Vrhovno sodišče je namreč že sprejelo stališče, da Upravno sodišče s tem, ko v primeru spornega dejanskega stanja in predlaganih dokazov ne izvede glavne obravnave, bistveno krši določbe postopka v upravnem sporu ter nedopustno posega v pravice strank do glavne obravnave iz 22. člena Ustave Republike Slovenije.1 1 Prim. sklep Vrhovnega sodišča v zadevi X Ips 22/2020 z dne 26. 8. 2020.