Jedro

Organ za BPP mora pri presoji vsake prošnje za brezplačno pravno pomoč za osebni stečaj upoštevati, da je razumnost predloga osebnega stečaja lahko tudi v možnosti odpusta obveznosti dolžnika in doseganju pravnih učinkov le-tega. Pri presoji razumnosti tožnikove prošnje bi bilo potrebno presoditi tudi okoliščine v zvezi z možnostjo uspeha s predlogom odpusta obveznosti, ki ga, kot povedano, dolžnik lahko vloži do izdaje sklepa o zaključku stečajnega postopka. Po določbi 399. člena ZFPPIPP namreč odpust obveznosti ni dovoljen, če zanj obstojajo taksativno naštete ovire.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 2343/2013 z dne 1. 10. 2013 se odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponovno odločanje.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki na 350,00 EUR odmerjene stroške upravnega spora, skupaj z 22 % DDV v 15 dneh, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani ugodil prošnji A.A. za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter mu dodelil izredno brezplačno pravno pomoč kot oprostitev plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. V obrazložitvi navaja, da je prosilec podal svojo prošnjo dne 1. 8. 2013 z ustreznimi prilogami. Ker je prosilec na podlagi Zakona o socialnem varstvu upravičen do denarne socialne pomoči, ki jo prejema od 1. 9. 2013 do 28. 2. 2014, se finančni položaj prosilca na podlagi določb ZBPP ni ugotavljal. Po mnenju tožene stranke pa so podani tudi pogoji iz 1. in 2. alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP. Kot navaja tožena stranka, je kot pravno relevantno okoliščino upoštevala dejstvo, da je zadeva pomembna za osebni in socialno ekonomski položaj prosilca. Prosilec prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči za oprostitev plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Ker je prosilec slabega premoženjskega stanja, ne bi zmogel plačila stroškov stečajnega postopka. Zato je pomembno, da je teh stroškov oproščen. Ugotavlja še, da je prosilcu odobrena brezplačna pravna pomoč kot oprostitev plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka v skladu z določbo 26. člena v zvezi z 28. členom ZBPP.

Zoper tako odločbo vlaga tožbo Državno pravobranilstvo na podlagi četrtega odstavka 34. člena ZBPP, zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Meni, da podatki spisov kažejo, da je prosilec slabega premoženjskega stanja in je vprašljivo, ali bodo upniki prišli vsaj do delnega poplačila terjatev. Zato bi morala tožena stranka po njenem mnenju iz predloženih dokazov zavzeti določeno oceno, česar pa ni storila. Meni, da zaradi slabega premoženjskega stanja prosilca namena osebnega stečaja ni mogoče realizirati. Ker je postopek osebnega stečaja urejen kot enoten postopek, znotraj katerega je kot poseben postopek predviden tudi postopek odpusta obveznosti, pa tožeča stranka meni, da bi moral organ za BPP pri presoji vsake posamične prošnje za brezplačno pravno pomoč za osebni stečaj upoštevati, da je razumnost predloga osebnega stečaja lahko tudi v možnosti odpusta obveznosti dolžnika in doseganju pravnih učinkov le tega, pri čemer pa obseg premoženja dolžnika po določbah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) ni ovira za vodenje in uspešen zaključek odpusta obveznosti dolžniku. Pri tem opozarja na odločbo Vrhovnega sodišča opr. št. X Ips 16/2013 z dne 30. 5. 2013. Meni, da bi bil prosilec upravičen do brezplačne pravne pomoči le v primeru, če so izpolnjeni pogoji za odpust obveznosti, česar pa tožena stranka ni ugotavlja. Zato sodišču predlaga naj njeni tožbi ugodi, izpodbijano odločbo spremeni tako, da prošnjo A.A. zavrne oziroma da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in vrne organu v ponovno odločanje ter odloči tudi o stroških v skladu z zakonom oziroma Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu.

Tožena stranka je sodišču posredovala upravni spis, odgovora na tožbo pa ni podala.

Prizadeta stranka A.A. na poziv sodišča ni odgovorila.

Sodišče je o zadevi odločilo izven glavne obravnave v skladu z določbo drugega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

Tožba je utemeljena.

V določbah 24. člena ZBPP so predpisani objektivni pogoji pod katerimi se lahko brezplačna pravna pomoč odobri. Presoja upravičenosti dodelitve brezplačne pravne pomoči vedno vključuje tudi presojo, ali ima zadeva, v zvezi s katero se uveljavlja brezplačna pravna pomoč, verjeten izgled za uspeh in ali jo je razumno sprožiti. Taka presoja, ki jo organu za BPP nalaga navedena določba ZBPP in jo je organ za BPP dolžan izvesti, pa ne sme preseči pravnega standarda očitne nerazumnosti zadeve, katerega vsebino je treba ugotavljati v vsakem konkretnem primeru posebej. Tožena stranka te presoje v konkretnem primeru ni opravila, pač pa je zgolj citirala zakonski tekst iz 24. člena ZBPP, kar glede na povedano ne zadostuje.

Po določbi 397. člena in prvega odstavka 398. člena ZFPPIPP se znotraj postopka osebnega stečaja izvede tudi postopek odpusta obveznosti pod pogojem, da je dolžnik do izdaje sklepa o končanju postopka osebnega stečaja vložil tak predlog za odpust obveznosti. Postopek osebnega stečaja je tako urejen kot en postopek, znotraj katerega pa je kot poseben postopek predviden tudi postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika. Za presojo razumnosti tožnikove vloge tako ni odločilen neobstoj premoženja stečajnega dolžnika, iz katerega bi bilo možno poplačilo njegovih upnikov, če se v postopku osebnega stečaja zasleduje tudi namen razbremenitve dolžnika iz primeža prezadolženosti, čemur služi, kot povedano, institut odpusta obveznosti stečajnega dolžnika. Organ za BPP mora zato pri presoji vsake prošnje za brezplačno pravno pomoč za osebni stečaj upoštevati, da je razumnost predloga osebnega stečaja lahko tudi v možnosti odpusta obveznosti dolžnika in doseganju pravnih učinkov le-tega. Pri presoji razumnosti tožnikove prošnje bi bilo potrebno presoditi tudi okoliščine v zvezi z možnostjo uspeha s predlogom odpusta obveznosti, ki ga, kot povedano, dolžnik lahko vloži do izdaje sklepa o zaključku stečajnega postopka. Po določbi 399. člena ZFPPIPP namreč odpust obveznosti ni dovoljen, če zanj obstojajo taksativno naštete ovire. Za odločitev v obravnavani zadevi je bistveno, da je po določbi prvega, drugega in tretjega odstavka 400. člena ZFPPIPP sodišče pristojno za odločanje o predlogu za odpust obveznosti stečajnega dolžnika. Pri odločanju o začetku postopka odpusta obveznosti preverja le obstoj ovir predhodne kaznovanosti in predhodnih odpustov obveznosti 1. in 3. točke 399. člena ZFPPIPP, ki se opravi z vpogledom v evidence, ne da bi ob tem presojalo ali obstoja ovira za odpust obveznosti iz 2. ali 4. točke 399. člena ZFPPIPP. Slednjo presojo namreč opravi pristojno sodišče le na ugovor stečajnega upravitelja ali upnika v že začetem postopku odpusta obveznosti, kot to določa prvi odstavek 402. člena in prvi odstavek 403. člena ZFPPIPP.

Ker je tožena stranka ugodila tožnikovi vlogi za odobritev BPP, ne da bi dejansko presojala razumnost njegove vloge v konkretnem primeru, ki se glede na to, da po podatkih spisa premoženje prosilca ne obstoja, presoja tudi z vidika razumnosti predloga za odpust obveznosti stečajnega dolžnika, po mnenju sodišča presoja nerazumnosti iz tretjega odstavka 24. člena ZBPP ni bila opravljena. To pa posledično pomeni, da materialno pravo ni bilo pravilno uporabljeno. Zato je bilo potrebno tožbi tožeče stranke ugoditi na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1. V nadaljevanju naj tožena stranka ponovno odloči o zadevi v skladu s pravnim mnenjem, izraženim v tej sodbi, na katerega je vezana na podlagi petega odstavka 64. člena ZUS-1. Izrek o stroških upravnega spora temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1.