Jedro

Glede na ureditev v splošnih aktih javnega zavoda, ki ne določa, da upravni odbor o kandidatu za generalnega direktorja glasuje tajno, je izvedeno javno glasovanje o tem predlogu zakonito.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Ljubljana, št. U 119/2003-28 z dne 19.2.2003.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikovo tožbo, s katero izpodbija sklep, sprejet na 7. redni seji skupščine Zavoda ... (v nadaljevanju - Zavod) dne 10.12.2002 o imenovanju B.M., univerzitetnega diplomiranega politologa, za generalnega direktorja Zavoda. V razlogih izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da tožnik v tožbi navaja, da je kandidiral za generalnega direktorja Zavoda, tožena stranka pa je imenovala nasprotnega kandidata B.M., pri čemer je bil kršen razpisni postopek, kar je bistveno vplivalo na izbiro kandidata. Sporen je tisti del postopka, ko je upravni odbor Zavoda predlagal skupščini kandidata za imenovanje generalnega direktorja. Upravni odbor je sprejel sklep z javnim glasovanjem, čeprav je na 14. redni seji dne 23.10.2002 sprejel sklep, da bo glasovanje o kandidatu potekalo tajno. Po presoji sodišča prve stopnje niso bile bistveno kršene določbe postopka zaradi javnega glasovanja upravnega odbora o izbiri kandidata za generalnega direktorja Zavoda.

Zakon o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91 in nadaljnji) v določbah od 32. do 37. člena na splošno ureja postopek imenovanja direktorja, kot specialni predpis pa to vprašanje ureja določba 2. odstavka 74. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 9/92 - nadalje ZZVZZ), po kateri imenuje direktorja skupščina Zavoda v soglasju s Skupščino (sedaj Državnim zborom) Republike Slovenije. Tožena stranka je z določbo 1. odstavka 69. člena ZZVZZ statusno opredeljena kot javni zavod, ki opravlja javno službo izvajanja obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zavod določa med organi zavoda samo skupščino zavoda kot organ upravljanja dejavnosti zavoda (1. odstavek 70. člena) in generalnega direktorja kot poslovodni organ (1. odstavek 74. člena). Po določbi 1. odstavka 75. člena ZZVZZ se s statutom lahko ustanovijo tudi drugi organi za posamezna področja dejavnosti zavoda in za posamezna območja ter določijo njihove pristojnosti. Med organe Zavoda 1. odstavek 11. člena Statuta Zavoda ... (Uradni list RS, št. 87/2001, Statut) določa poleg skupščine in generalnega direktorja tudi upravni odbor ter opredeljuje njegove naloge, pristojnosti in odgovornosti (21, 22 in 3. odstavek 25. člen). Upravni odbor na podlagi 4. odstavka 25. člena Statuta določi način svojega dela s poslovnikom. Poslovnik upravnega odbora Zavoda z dne 25.2.1994 (v nadaljevanju Poslovnik) opredeljuje načelo javnosti kot temeljno načelo dela upravnega odbora (1. odstavek 5. člena). Na navedenem načelu temelji tudi določba 48. člena Poslovnika, po kateri upravni odbor odloča z javnim glasovanjem, razen če ni drugače določeno s Statutom, Pravilnikom o volitvah in imenovanju članov v organe upravljanja ali s tem poslovnikom. Iz citirane določbe izhaja, da poteka glasovanje upravnega odbora praviloma javno, nejavno pa zgolj v izjemnih, taksativno naštetih primerih, ki jih določajo Statut, Poslovnik ali Pravilnik o volitvah in imenovanju članov v organe upravljanja. Po mnenju sodišča Pravilnik o volitvah in imenovanju članov v organe upravljanja v obravnavani zadevi ni pravno relevanten splošni akt, saj v tem primeru ne gre za volitve članov v organe upravljanja, temveč za imenovanje poslovodnega organa. Glede imenovanja generalnega direktorja Zavoda pa niti Poslovnik niti Statut ne določata izjem od splošnega načina javnega glasovanja, določenega z 48. členom Poslovnika. Do drugačnega stališča ne privede niti uporaba različnih metod razlage določbe 48. člena Poslovnika, saj se namreč izjeme po splošnih pravnih pravilih razlagajo restriktivno. Enako stališče je v obravnavanem primeru zavzel tudi predsednik upravnega odbora na podlagi 74. člena Poslovnika, po katerem daje predsednik upravnega odbora razlago posamezne določbe Poslovnika, če pride do dvoma o njeni vsebini. Takšna okoliščina je nastopila med 15. redno sejo upravnega odbora dne 6.11.2002 ob obravnavani 2. točki dnevnega reda v zvezi z vprašanjem glede (ne)javnosti glasovanja o izbiri kandidata za generalnega direktorja. Upravni odbor je javno glasoval o izboru enega izmed dveh kandidatov za generalnega direktorja Zavoda na podlagi razlage določbe 48. člena Poslovnika, ki jo je med potekom 15. redne seje upravnega odbora, pred izvedbo glasovanja o izboru kandidata za generalnega direktorja Zavoda, podal predsednik upravnega odbora. Takšna razlaga citirane določbe, na podlagi katere je potem upravni odbor izvedel javno glasovanje o izbiri kandidata, je po presoji sodišča skladna s temeljnim načelom javnosti dela upravnega odbora (1. odstavek 5. člena) in določbo 3. ter 48. člena Poslovnika. Po določbi 3. člena Poslovnika odloča upravni odbor izjemoma s posebnim sklepom samo o vprašanjih organizacije dela, ki niso urejena s poslovnikom. Vprašanje načina glasovanja upravnega odbora ureja 48. člen Poslovnika, po katerem upravni odbor odloča praviloma z javnim glasovanjem, izjeme pa določa taksativno. Čeprav je bil na 14. redni seji upravnega odbora dne 23.10.2002 sprejet sklep, da bo upravni odbor o izbiri kandidata tajno glasoval, takšen sklep ni bil skladen s citiranimi določb ami Poslovnika niti nima podlage v določbah Zakona o zavodih, ZZVZZ niti Statutu Zavoda. Zato je po mnenju sodišča prve stopnje nezakonit. Ker je tožbeni ugovor o kršitvah določb postopka zaradi javnega glasovanja po navedenem neutemeljen, drugih kršitev postopka pa tožnik ne uveljavlja in jih sodišče tudi sicer ni zaznalo, je izpodbijani akt skladen z določbo ZZVZZ, ki ureja pogoje za imenovanje generalnega direktorja zavoda (1. odstavek 74. člena ZZVZZ).

V pritožbi tožeča stranka uveljavlja pritožbena razloga nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne prvostopnemu sodišču v ponovni postopek. 5. člen Poslovnika določa, da je delo upravnega odbora javno, vendar to še ne pomeni, da je tudi glasovanje javno ali tajno. Ravno temu so namenjene določbe Poslovnika. Določbi 53. in 54. člena Poslovnika določata tajno glasovanje. Iz navedenega sledi, da je delo upravnega odbora javno, odločanje pa je lahko javno ali tajno. V obravnavanem primeru je bil sprejet sklep, da se o kandidatu za generalnega direktorja Zavoda glasuje tajno. Predsednik upravnega odbora je po posvetovanju s strokovnimi službami predlagal razveljavitev sklepa o tajnem glasovanju in da naj se glasuje javno. Dejstvo pa je, da tudi ta sklep ni bil sprejet. Ostal je v veljavi prvi sklep upravnega odbora, ki določa tajno glasovanje, ta sklep o tajnem glasovanju pa je skladen z 48. členom v zvezi s 53. in 54. členom Poslovnika. Upravni odbor je dvakrat potrdil odločitev o tajnem glasovanju. Tožena stranka tudi ne trdi, da naj bi bil sklep o tem, da se glasuje tajno, nezakonit. Stališče sodišča, da je sklep o tajnem glasovanju nezakonit, pomeni neupoštevanje javnih odločitev organov upravljanja in je sodišče samovoljno, izven predmeta tožbe, samo spreminjalo in odločalo o veljavnosti ali neveljavnosti sklepov, kar presega vlogo sodišča v tem postopku. Tožbeni zahtevek je naperjen samo na razveljavitev sklepa o izbiri, ne pa na razveljavitev predhodnih sklepov, ki so botrovali sedaj izpodbijanemu sklepu. Tudi tolmačenje predsednika upravnega odbora ne more nadomestiti dveh veljavnih sklepov upravnega odbora, saj bi se s takim tolmačenjem Poslovnika upravnega odbora in s tem v zvezi tudi Statuta tožene stranke kršila zakonitost in pravni red.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V tej zadevi je sporen način glasovanja o kandidatu, ki ga je skupščini Zavoda predlagal upravni odbor za imenovanje generalnega direktorja Zavoda, ker je kljub sprejetemu sklepu na 14. seji upravnega odbora, da bo glasovanje o predlogu tajno, upravni odbor na 15. seji glasoval javno. Izhajajoč iz ureditve, da generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije na podlagi 2. odstavka 74. člena ZZVZZ imenuje skupščina Zavoda na predlog upravnega odbora, je glede spornega vprašanja pomemben Poslovnik upravnega odbora Zavoda, ker je z njim urejen način dela upravnega odbora. 48. člen Poslovnika določa, da upravni odbor odloča z javnim glasovanjem, razen če s Statutom, Pravilnikom o volitvah in imenovanju članov v organe upravljanja Zavoda ali tem Poslovnikom ni določeno drugače. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje izbira kandidata, ki ga predlaga upravni odbor skupščini Zavoda za imenovanje generalnega direktorja, ni določena kot izjema, o kateri je treba izvesti tajno glasovanje. Pravilnik o volitvah in imenovanju članov v organe upravljanja ni relevanten splošni akt, saj v tem primeru ne gre za volitve članov v organe upravljanja, temveč za imenovanje poslovodnega organa. Glede imenovanja generalnega direktorja Zavoda pa niti Poslovnik niti Statut Zavoda ne določata izjeme od splošnega načina javnega glasovanja, določenega z 48. členom Poslovnika. Temu pravnemu zaključku tudi tožnik v pritožbi ne ugovarja. Ker torej Poslovnik ne določa, da se o kandidatu, ki ga upravni odbor predlaga za imenovanje generalnega direktorja Zavoda glasuje tajno, tudi po presoji pritožbenega sodišča, z javnim glasovanjem o tem predlogu upravni odbor ni kršil pravil postopka. Pritožbeni ugovor, da bi upravni odbor imel možnost glasovanja na način, kot ga določa 53. in 54. člen Poslovnika v tem primeru ni upošteven. Navedena člena določata način in postopek tajnega glasovanja, kar pa še ne pomeni, da so z njima določeni primeri, o katerih se glasuje tajno. Sodišče prve stopnje se je tudi povsem pravilno opredelilo do sklepa o tajnem glasovanju, sprejetega na 14. seji upravnega odbora, saj je presojalo zakonitost postopka o imenovanju nosilca javne službe. Če bi upravni odbor o kandidatu, ki ga predlaga za imenovanje generalnega direktorja, glasoval tajno, tako kot je bilo sklenjeno na predhodni seji, bi tak način glasovanja pomenil kršitev postopka glede na določbe 1. odstavka 5. člena in 48. člena Poslovnika. Zato se z navedenimi razlogi sodišča prve stopnje pritožbeno sodišče strinja in po vsebini enak pritožbeni ugovor zavrača kot neutemeljen.

Neutemeljeno pritožbo je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.