Jedro

Ker je torej obsojenka izpolnila posebni pogoj, določen v citirani sodbi o kaznovalnem nalogu ter oškodovancu plačala 54,99 EUR (kljub temu, da je to storila šele 22. 10. 2020 po prejemu izpodbijane sodbe), tako tudi po prepričanju pritožbenega sodišča več ne obstaja zakonska podlaga za preklic pogojne obsodbe.

Izrek

I. Pritožbi obsojenkine zagovornice se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi, postopek za preklic pogojne obsodbe, ki je bila izrečena s sodbo Okrajnega sodišča v Celju, opr. št. III K 9231/2020 z dne 19. 2. 2020 in ki je postala pravnomočna dne 5. 3. 2020, pa se u s t a v i. II. V skladu s prvim odstavkom člena 96 Zakona o kazenskem postopku (ZKP) se s stroški preklicnega postopka obremeni proračun.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje obsojenki preklicalo pogojno obsodbo, ki je bila izrečena s sodbo Okrajnega sodišča v Celju, opr. št. III K 9231/2020 z dne 19. 2. 2020 in ki je postala pravnomočna 5. 3. 2020 ter ji izreklo zaporno kazen enega meseca. Posledično je obsojenki naložilo v plačilo tudi stroške preklicnega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka člena 92 ZKP in sodno takso.

2. Taki odločitvi nasprotuje obsojenka, ki v pravočasno vloženi pritožbi po svoji zagovornici uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi in odločitev sodišča prve stopnje tako spremeni, da se postopek za preklic pogojne obsodbe ustavi.

3. Odgovor na pritožbo ni bil podan.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Iz izpodbijane sodbe izhaja, da je s sodbo o kaznovalnem nalogu, opr. št. III K 9231/2020 z dne 19. 2. 2020, ki je postala pravnomočna dne 5. 3. 2020 bila obsojenka spoznana za krivo storitve kaznivega dejanja tatvine v sostorilstvu po drugem v zvezi s prvim odstavkom člena 204 KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom člena 20 KZ-1. Izrečena ji je bila pogojna obsodba, v okviru katere ji je bila določena zaporna kazen enega meseca s preizkusno dobo enega leta in posebni pogoj, da v roku enega meseca po pravnomočnosti sodbe oškodovani družbi E. d.o.o. (oškodovanec) plača znesek 54,99 EUR z grožnjo, da se ji v nasprotnem primeru lahko pogojna obsodba prekliče. Sodišče prve stopnje je opravilo preklicni postopek, obsojenka se naroka za preklic pogojne obsodbe ni udeležila, prvo sodišče pa je opravilo tudi poizvedbe o obsojenkinem premoženjskem in socialnem stanju.

6. Na podlagi tako izvedenega postopka je ugotovilo, da kljub temu, da obsojenka ni zaposlena, ne obstaja opravičljiv razlog, da obveznosti, v pogojni obsodbi ni poravnala, čeprav gre za sorazmerno majhen dolg, zato je zaradi obsojenkine pasivnosti, nepripravljenosti in nezainteresiranosti do svojih obveznosti ugotovilo, da izrečena pogojna obsodba pri obsojenki ni dosegla svojega namena, zato je izrečeno pogojno obsodbo preklicalo ter ji izreklo v njej določeno zaporno kazen enega meseca.

7. Obsojenka v pritožbenih navedbah po svoji zagovornici navaja, da je 22. 10. 2020 izpolnila dodatni pogoj po sodbi Okrajnega sodišča v Celju opr. št. III K 9231/2020 z dne 19. 2. 2020, ki je postala pravnomočna 5. 3. 2020, saj je oškodovancu plačala znesek 54,99 EUR, kar naj bi dokazovalo tudi predloženo potrdilo o plačilu.

8. Iz priloženega potrdila o plačilu (priloga B 2) izhaja, da je pri oškodovancu – T. ... za izdelek C Free2Go Ulefone 1 bil dne 22. 10. 2020 plačan znesek 54,99 EUR. Ker iz tega računa ni bilo jasno razvidno, ali se je plačan znesek nanašal na dolg obsojenke do oškodovanca ali pa je morda šlo le za plačilo kupljenega izdelka, je pritožbeno sodišče 15. 2. 2020 pri oškodovancu opravilo ustrezne poizvedbe o tem, ali se plačilo za nakup C Free2Go Ulefone za ceno 54,99 EUR nanaša na znesek, ki ga je obsojenka dolžna plačati po citirani sodbi. Oškodovanec je dne 18. 12. 2020 sporočil, da je obsojenka 22. 10. 2020 izpolnila posebni pogoj po citirani pogojni obsodbi in plačala oškodovancu znesek 54,99 EUR.

9. Ker je torej obsojenka tako, kot navaja v svojih pritožbenih navedbah izpolnila posebni pogoj, določen v citirani sodbi o kaznovalnem nalogu ter oškodovancu plačala 54,99 EUR (kljub temu, da je to storila šele 22. 10. 2020 po prejemu izpodbijane sodbe), tako tudi po prepričanju pritožbenega sodišča več ne obstaja zakonska podlaga za preklic pogojne obsodbe. Zato je bilo potrebno pritožbi ugoditi in na podlagi zakonskega pooblastila iz prvega odstavka člena 388 ZKP v zvezi s četrtim odstavkom člena 506 ZKP zaradi izpolnitve posebnega pogoja s strani obsojenke, postopek za preklic pogojne obsodbe tako, kot predlaga obsojenkina zagovornica v pritožbi, ustaviti. Taka odločitev je posledično narekovala obremenitev s stroški preklicnega postopka proračun.