Jedro

Kadar upnik in dolžnik istočasno vložita predlog za odlog izvršbe, ki se še ni začela opravljati, sodišče sledi predlogu upnika in izvršbo na njegov predlog odloži, dolžnikov predlog za odlog pa postane s tem brezpredmeten.

Izrek

Pritožba dolžnika se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na predlog upnika odložilo izvršbo do ponovnega obvestila upnika o nadaljevanju izvršbe. Dolžnika pa je z njegovim predlogom za odlog izvršbe napotilo na to odločitev.

Zoper sklep je vložil pritožbo dolžnik po pooblaščencu. V pritožbi zatrjuje, da sta po ZIP-u predloga za odlog izvršbe enakovredna ne glede na to, ali ga poda dolžnik ali upnik. Zato dolžnik meni, da bi sodišče moralo vsebinsko odločiti tudi o njegovem predlogu. Sicer pa bo dolžnik primoran podati nov predlog takoj, ko se bo izvršba začela. Dolžnik je sicer zadovoljen s tem, da je upnik podal predlog za odlog izvršbe, saj upa, da mu bo upnik medtem stanovanje prodal. Ni pa zadovoljen s tem, da sodišče o njegovem predlogu za odlog ni odločilo in iz tega razloga predlaga razveljavitev sklepa ter ponovno odločanje o zadevi.

Pritožba ni utemeljena.

Ni mogoče sprejeti pritožbega stališča, da sta po zakonu o izvršilnem postopku enakovredna predloga za odlog izvršbe, ki ga vložita dolžnik in upnik. Že predpostavke, ki jih mora izkazati po 63. čl. ZIP dolžnik so povsem drugačne od situacije, ki jo določa 64. čl.ZIP, ko predlog za odlog vloži upnik. Če vloži upnik predlog za odlog še preden se je začela izvajati izvršba, za takšen primer gre v tej zadevi, odlog izvršbe ni odvisen od ocene sodišča, ali je predlog utemeljen ali ne. Čeprav iz zakonskega teksta 64.čl. ZIP izhaja, da sodišče v primeru, če se izvršba še ni začela, ugodi predlogu upnika, iz česar bi se dalo sklepati, da sodišče s svojo odločbo odredi odlog, pa je dejansko odlog izvršbe na upnikov predlog v celoti v dispoziciji upnika, zato je sklep, ki ga v tem primeru izda sodišče zgolj deklarativen sklep o odlogu. V primeru, ko sta vložena predloga tako s strani upnika, kot s strani dolžnika, zato sodišče sledi predlogu upnika in izvršbo na njegov predlog odloži. Dolžnikov predlog za odlog s tem postane brezpredmeten in šele, ko bi upnik predlagal nadaljevanje in če bi obstajali ob nadaljevanju še vedno razlogi iz dolžnikovega predloga za odlog, bi dolžnik lahko vztrajal na meritorni odločitvi o vloženem predlogu za odlog, če se bi medtem spremenile okoliščine, pa bi lahko vložil le nov predlog. Tako se pokaže, da je odločitev sodišča prve stopnje, ko je ob istočasno vloženih predlogih za odlog s strani upnika in dolžnika, sledilo upnikovemu predlogu, pravilna, zato je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo dolžnika zoper takšno postopanje zavrnilo in potrdilo v izpodbijanem delu sklep sodišča prve stopnje (2.odst. 380.čl. ZPP v zvezi s čl.14 ZIP).