- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sodba I Cp 50/99
ECLI:SI:VSLJ:1999:I.CP.50.99 Civilni oddelek
Povzetek
- Neutemeljenost pritožbe zaradi izostanka tožene stranke.Ali je bila pritožba tožene stranke utemeljena, glede na to, da se ni udeležila glavne obravnave in ni predložila zdravniških spričeval?
- Bistvene kršitve postopka in uporaba materialnega prava.Ali je sodišče prve stopnje pri izdaji sodbe zaradi izostanka zagrešilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka ali zmotno uporabilo materialno pravo?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Če pri dvostranskih pogodbah ena stranka ne izpolni svoje obveznosti in ni določeno kaj drugega, lahko druga stranka med drugim razdre pogodbo in zahteva plačilo odškodnine.
Izrek
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
Z izpodbijano sodbo zaradi izostanka je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 413.136,50 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4.4.1998 do plačila ter pravdne stroške v znesku 51.480,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12.11.1998 do plačila.
Proti navedeni sodbi se je pritožila tožena stranka laično in brez navedbe pritožbenih razlogov. V obrazložitvi pritožbe opisuje okoliščine, zaradi katerih se ni udeležila glavne obravnave dne 12.11.1998, in sicer zaradi zdravstvenih razlogov (gripe).
Zdravniških spričeval ne more priložiti, ker je nezaposlena in nima socialnega zavarovanja, zato tudi ni obiskala zdravnika. Poudarja, da prisojenega zneska in pravdnih stroškov ne more poravnati tožeči stranki, ker je nezaposlena in brez materialnih dobrin.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče druge stopnje je presojalo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu v obsegu pritožbenih razlogov ter po uradni dolžnosti glede morebitnih bistvenih kršitev določb postopka in glede pravilne uporabe materialnega prava. Sodišče druge stopnje ni ugotovilo nobenih takih kršitev, odločitev sodišča prve stopnje pa je pravilna.
Sodbo zaradi izostanka je mogoče izpodbijati le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja se sodba zaradi izostanka ne more izpodbijati (tretji odst. 353. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Iz vsebine pritožbe izhaja, da se toženka pritožuje smiselno zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Tega pritožbenega razloga pa sodišče druge stopnje ni moglo upoštevati.
Pri preizkusu izpodbijane sodbe zaradi izostanka po uradni dolžnosti sodišče druge stopnje ni našlo razlogov, ki bi kazali morda na to, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka ali zmotno uporabilo materialno pravo. Iz podatkov v spisu izhaja, da je toženka pravočasno prejela tako tožbo kot vabilo na glavno obravnavo. Toženka na glavno obravnavo dne 12.11.1998 ni pristopila, niti ni predhodno opravičila svojega izostanka niti ni podala odgovora na tožbo. Glede na to, da je tožbeni zahtevek po tožbi dovolj jasno opredeljen, je sodišče prve stopnje tudi pravilno zaključilo, da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi. Izpodbijano sodbo zaradi izostanka je sodišče prve stopnje torej izdalo v skladu z določili 332. čl. ZPP, saj so bili zanjo izpolnjeni vsi zahtevani pogoji. Ob odločanju o pritožbi pa sodišče druge stopnje ni moglo upoštevati okoliščin, na katere se sklicuje toženka.
Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v skladu z določilom 368. čl. ZPP potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih toženka v pritožbi ni zaznamovala.