Jedro

Odvetnica, pooblaščena za zagovarjanje obdolženca po odločbah o brezplačni pravni pomoči le pred sodiščem prve stopnje in zatem pred pritožbenim sodiščem, nima pravice vložiti zahteve za varstvo zakonitosti in se njena vloga zavrže.

Izrek

Zahteva odvetnice J.M. za varstvo zakonitosti se zavrže.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani je bil I.O. spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja velike tatvine v sostorilstvu po 1. točki prvega odstavka 212. člena v zvezi s členom 25 KZ ter kaznivega dejanja velike tatvine po 3. točki prvega odstavka 212. člena KZ, za kar mu je bila izrečena enotna kazen dve leti in deset mesecev zapora.

Zoper navedeno pravnomočno sodno odločbo je vložila odvetnica J.M. zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi bistvenih kršitev določb ZKP in napačne uporabe KZ ter zaradi izrečene kazenske sankcije. Vrhovnemu sodišču predlaga, da naj zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in izpodbijano kazensko sankcijo tako spremeni, da obtožencu izreče pogojno obsodbo ali milejšo kazen.

Vrhovni državni tožilec H.J. v odgovoru na zahtevo, podanemu v skladu z drugim odstavkom 423. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) meni, da zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena, saj zagovornica sodišču očita le, da ni pravilno ovrednotilo olajševalnih oziroma obteževalnih okoliščin, s tem pa uveljavlja v postopku varstva zakonitosti (vsebinsko) nedovoljen razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja (ki je bilo podlaga za odmero kazni).

Zahteva ni dovoljena.

V prvem odstavku 421. člena ZKP so taksativno navedeni subjekti, ki so upravičeni vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti in sicer so to: državni tožilec Republike Slovenije, obdolženec in zagovornik, po obdolženčevi smrti pa jo smejo v njegovo korist vložiti osebe iz drugega odstavka 367. člena tega zakona (zakonec, oseba s katero živi v zunajzakonski skupnosti, krvni sorodnik v ravni vrsti, posvojitelj, posvojenec, brat, sestra in rejnik).

Zagovornika si lahko izbere obdolženec sam (ga pooblasti) ali mu ga postavi sodišče v primeru, ko je obvezna formalna obramba ali v primerih, če si zaradi svojih premoženjskih razmer sam ne more vzeti zagovornika in če je postavitev zagovornika v interesu pravičnosti (člen 71. ZKP). Zagovorniku, ki je to funkcijo v kazenskem postopku opravljal na podlagi pooblastila, ni potrebno posebno pooblastilo za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, medtem ko zagovornik po uradni dolžnosti tega izrednega pravnega sredstva ne more vložiti po pravnomočno končanem kazenskem postopku (izjema predstavlja 70. člen tega zakona), vendar pa mora v primeru, ko je nek odvetnik obdolženca zagovarjal po uradni dolžnosti, zahtevi pa ni predložil pooblastila, sodišče postopati v skladu s 76. členom ZKP (torej vložnika pozvati naj priloži pooblastilo (kolikor ga je obsojenec pooblastil), ker je vloga nepopolna.

Vlogo zagovornika pa lahko ima tudi odvetnik, ki je obdolžencu postavljen kot zagovornik po Zakonu o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Brezplačna pravna pomoč po tem zakonu obsega uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničiti. Za razliko od zagovornika, ki ga postavi sodišče v skladu z 71. členom ZKP, in zagovornika po ZBPP se po tem zakonu ne tehta interesa pravičnosti temveč zadošča, da upravičenec izkaže svoj slab finančni položaj in slab finančni položaj njegovih družinskih članov. Vendar pa tudi v teh primerih sodišče - predsednik sodišča ne bo odobril brezplačne pravne pomoči vsem socialno šibkim temveč bo pri presoji upošteval, ali zadeva ni očitno nerazumna, ali je pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj, ali je pričakovani izid zadeve za prosilca oziroma njegovo družino življenjskega pomena, ali ima zadeva verjetni izgled za uspeh in jo je razumno sprožiti in ali je nerešena zadeva razlog, da se je oseba znašla v življenjski stiski. V skladu s 26. členom ZBPP se brezplačna pravna pomoč dodeli za različna procesna opravila, med drugim tudi za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodišči na prvi in drugi stopnji ter za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi.

V konkretni kazenski zadevi je bil obsojenemu I.O. postavljen zagovornik po uradni dolžnosti odvetnik U.M. iz L. Še v fazi preiskave je obsojenec (tedaj obdolženec) pooblastil kot svojo zagovornico odvetnico J.M., zaradi česar je bil odvetnik U.M. kot zagovornik po uradni dolžnosti dne 9.8.2006 razrešen. Po vložitvi obtožnice je obdolženec zaprosil za zagovornika po ZBPP, njegovi prošnji je predsednik Okrožnega sodišča s sklepom z dne 18.10.2006 ugodil in mu za izvajanje brezplačne pravne pomoči določil odvetnico J.M. iz L., in sicer za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodiščem na prvi stopnji, v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja na glavni obravnavi. Po izreku sodbe je obsojenec (tedanji obtoženec) ponovno podal prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za sestavo in vložitev pritožbe zoper sodbo prvostopenjskega sodišča. Tudi tej prošnji je predsednik okrožnega sodišča z odločbo ugodil in mu dodelil odvetnico J.M. za brezplačno pravno pomoč za sestavo in vložitev pritožbe zoper sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 24.10.2006 ter sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 27.10.2006, dne 9.2.2007 pa je izdal še odločbo, da je odvetnica J.M. upravičena nuditi brezplačno pravno pomoč za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem druge stopnje in za vložitev odgovora na predlog višjega državnega tožilca. Po tem je obsojenec zaprosil, da se mu čim prej vroči drugostopenjska odločba, ker namerava zaprositi za predčasen odpust. Ne glede na navedeno je odvetnica J.M. zoper pravnomočno sodno odločbo, s katero je bil I.O. spoznan za krivega, vložila zahtevo za varstvo zakonitosti.

Vrhovno sodišče je njeno vlogo na podlagi drugega odstavka 423. člena v zvezi z drugim odstavkom 422. člena ZKP zavrglo, saj jo je vložila oseba, ki te pravice nima. Kljub temu, da se je odvetnica v zahtevi deklarirala kot "zagovornica po BPP" to ni bila, saj je bila pooblaščena za zagovarjanje obdolženca po odločbah o brezplačni pravni pomoči le pred sodiščem prve stopnje in zatem pred pritožbenim sodiščem, po pravnomočnosti obsodilne sodbe, pa nova odločba ni bila izdana in tudi ni mogla biti, saj obsojenec ni več zaprosil za brezplačno pravno pomoč.