Jedro

Takojšnje pisno obvestilo o pridobitvi več kot četrtine delnic druge družbe na podlagi prvega odstavka 532. člena ZGD -1 je obvezno tudi, kadar družba za pridobitev takšnega števila delnic izve na drug način.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Odločitev sodišča prve stopnje in pritožbena dejanja Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo: v 1. točki izreka zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki se glasi: »Ugotovi se, da je skupščina družbe I.M. d.d., z dne 4.12.2007, za katero je notarski zapis o zasedanju skupščine sestavil notar S.K. in nosi opr. št. SV 1012/07, nična.

Ugotovi se, da so vsi sklepi, sprejeti dne 4.12.2007 na skupščini družbe I. M. d.d., in sicer: Za predsednika skupščine se izvoli ga. L.M., za verifikacijsko komisijo pa predsednica A.M., članica M.L.M., seji bo prisostvoval vabljeni notar S. K. iz R..

Skupščina se seznani z letnim poročilom družbe za leto 2006 z mnenjem revizorja in pisnega poročila nadzornega sveta po 282. členu ZGD. Bilančni dobiček, ki na dan 31.12.2006 znaša 517.90,98 EUR, ostane nerazporejen. Skupščina podeljuje upravi družbe in članom nadzornega sveta družbe razrešnico za poslovno leto 2006. Za pooblaščeno revizijsko družbo za poslovno leto 2007 se imenuje družba R. d.o.o..

Skupščina družbe I.M., d.d.,., nalaga upravi družbe, da za razrešitev tekočih likvidnostnih težav in za razdolžitev družbe odproda še preostale obveznice družbe O., d.d. v vrednosti 1.350.000,00 EUR in da odproda vse poslovno nepotrebne nepremičnine, ki so v njeni lasti. Nepremičnine se odproda po tržni ceni, ki pa ne sme biti nižja od njihove knjigovodske vrednosti.

Osnovni kapital družbe v višini 832.553,00 EUR se poveča za vrednost 3.000.000,00 EUR, tako da po povečanju znaša 3.832.553,00 EUR. Družba za vrednost povečanja osnovnega kapitala izda 150.000 navadnih kosovnih delnic tako, da število delnic po povečanju osnovnega kapitala znaša 349.513. Cena delnice v dokapitalizaciji znaša 20,00 EUR. Prednostna pravica obstoječih delničarjev do vpisa in prevzema novih delnic se izključi. Skupščina pooblašča nadzorni svet družbe, da uskladi določbe statuta s tem sklepom.

Skupščina družbe z dnem sprejema tega sklepa na podlagi odstopnih izjav odpokliče člane nadzornega sveta D.P. in P.Š., kot predstavnika kapitala v nadzornem svetu družbe. Skupščina družbe za nova člana nadzornega sveta družbe, predstavnika kapitala, izvoli M.R. in F.G.; nični.

Tožena stranka je dolžna objaviti sodbo v najmanj dveh dnevnih časopisih, in sicer v časopisu D. in V..

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki vse stroške tega postopka v 8 dneh po pravnomočnosti sodbe.« v 2. točki izreka zavrnilo podrejeni tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki se glasi: »Sklep št. 1.13. skupščine družbe I.M., d.d., s katerim se je za predsednika skupščine izvolila ga. L.M., za verifikacijsko komisijo pa predsednica A.M., članica M.L.M., se razveljavi.

Sklepi št. 2.a), b) in c) 13. skupščine družbe I.M., d.d., s katerim se je skupščina seznanila z letnim poročilom družbe za leto 2006, z mnenjem revizorja in pisnega poročla nadzornega sveta po 282. členu ZGD, 2.b) po katerem je bilančni dobiček, , ki je na dan 31.12.2006 znašal 517.90,98 EUR, ostal nerazporejen, ter 2.c), s katerim je skupščina podelila upravi družbe in članom nadzornega sveta družbe razrešnico za poslovno leto 2006, se razveljavijo.

Sklep št. 3.13. skupščine družbe I.M., d.d., s katerim se je za pooblaščeno revizijsko družbo za poslovno leto 2007 imenovala družba R. d.o.o., se razveljavi.

Sklep št. 4.13. skupščine družbe I.M., d.d., s katerim je skupščina družbe I. M., d.d., naložila upravi družbe, da za razrešitev tekočih likvidnostnih težav in za razdolžitev družbe odproda še preostale obveznice družbe O., d.d., v vrednosti 1.350.000,00 EUR in da odproda vse poslovno nepotrebne nepremičnine, ki so v njeni lasti; nepremičnine se odproda po tržni ceni, ki pa ne sme biti nižja od njihove knjigovodske vrednosti, se razveljavi.

Sklep št. 5.13. skupščine družbe I.M., d.d., s katerim se osnovni kapital družbe v višini 832.553,00 EUR poveča za vrednost 3.000.000,00 EUR, tako da po povečanju znaša 3.832.553,00 EUR; družba za vrednost povečanja osnovnega kapitala izda 150.000 navadnih kosovnih delnic tako, da število delnic po povečanju osnovnega kapitala znaša 349.513; cena delnice v dokapitalizaciji znaša 20,00 EUR; prednostna pravica obstoječih delničarjev do vpisa in prevzema novih delnic se izključi; skupščina pooblašča nadzorni svet družbe, da uskladi določbe statuta s tem sklepom, se razveljavi.

Sklep št. 6.13. skupščine družbe I.M., d.d., s katerim skupščina družbe z dnem sprejema tega sklepa na podlagi odstopnih izjav odpokliče člane nadzornega sveta D.P. in P.Š. kot predstavnika kapitala v nadzornem svetu družbe. Skupščina družbe za nova člana nadzornega sveta družbe, predstavnika kapitala, izvoli M.R. in F.G., se razveljavi.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki vse stroške tega postopka v 8 dneh po pravnomočnosti sodbe.« v 3. točki izreka odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki v roku 15 dni plačati stroške v znesku 2.871,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Proti tej sodbi se je pravočasno pritožila tožeča stranka „iz vseh pritožbenih razlogov“. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da izpodbijano sodbo „razveljavi in ugodi tožbenemu zahtevku tožeče stranke oziroma da zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje“.

3. Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne, tožeči stranki pa naloži plačilo njenih pritožbenih stroškov, katere je tudi priglasila.

4. Pritožba ni utemeljena.

Razlogi za zavrnitev pritožbe

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na ugotovljena odločilna dejstva pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa ni zagrešilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti. Tako soglaša z materialnopravno oceno sodišča prve stopnje, da nobeden od šestih sklepov, ki so bili sprejeti na 13. skupščini delničarjev tožene stranke, ni ne ničen ne izpodbojen. O posameznih pritožbenih očitkih pa še dodaja: Glede sklica skupščine

6. Že sodišče prve stopnje je podrobno obrazložilo, zakaj 13. skupščina tožene stranke ni bila sklicana v nasprotju z drugim odstavkom 295. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1), zaradi česar na njej sprejeti sklepi niso nični. Sporna seja skupščine je bila namreč pravilno sklicana s strani glavnega direktorja - poslovodstva tožene stranke, in sicer dne 26. 10. 2007. V Uradnem listu št. 100 z dne 2. 11. 2007, v kombinaciji s prvotnim sklicem predmetne skupščine pa so bili tudi v celoti objavljeni vsi predlogi in točke dnevnega reda, kot izhajajo iz sklepa Ng 73/2007 z dne 25. 10. 2007, s katerim je Okrožno sodišče v Ljubljani za sklic pooblastilo družbo O. d.d. in tožečo stranko kot manjšinska delničarja.

7. Pritožnik pavšalno vztraja, da nasprotni predlogi, ki jih je toženi stranki posredoval dne 2. 11. 2007 (sodišče prve stopnje navaja, da gre za dopis z dne 30. 10. 2007), niso bili objavljeni. V zvezi s tem pa je sodišče prve stopnje prepričljivo pojasnilo, da so bili predlogi z isto vsebino objavljeni že v Uradnem listu št. 100/07 (prim. 4. alinejo drugega odstavka 300. člena ZGD-1). Ugotovilo je tudi, da je tožena stranka dne 7. 11. 2007 razliko pri predlogu za verifikacijsko komisijo in pri predlogu enega člana nadzornega sveta predlagateljema predočila, vendar iz kasnejšega odgovora na pritožbo zoper sklep Ng 73/2007 z dne 16. 11. 2007 izrecno izhaja, da sta se tožnik in družba O. d.d. strinjala s sklicem skupščine z dne 26. 10. 2007 pod pogojem, da so vključeni nasprotni predlogi iz sklepa Ng 73/2007 brez sprememb. Iz navedenega sledi, da je tožena stranka ravnala povsem skladno z zakonskimi določbami ter v celoti upoštevala vsebino sklepa, s katerim je sodišče pooblastilo manjšinska delničarja za sklic skupščine. Zato pritožba v tem delu ni utemeljena.

Glede glasovalne pravice tožeče stranke

8. Pritožnik vztraja pri stališču, da mu tožena stranka na podlagi šestega odstavka 532. člena ZGD-1 neupravičeno ni priznala glasovalnih pravic, saj je bila ves čas seznanjena z informacijo o odstotku delnic v lasti tožeče stranke. Navaja, da je treba določilo 532. člena ZGD-1 razlagati širše, saj je dolžnost obveščanja o pridobitvi več kot 25 % delnic določena zaradi zaščite ostalih delničarjev družbe.

9. Pritožbeno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da je takojšnje pisno obvestilo o pridobitvi več kot četrtine delnic druge družbe na podlagi prvega odstavka 532. člena ZGD-1 obvezno tudi, kadar družba o pridobitvi takšnega števila delnic izve na drug način. Družbo je namreč treba pisno obvestiti, kdo je novi delničar in koliko delnic ima. Določila o dolžnosti obveščanja in posledicah te dolžnosti so kogentne narave in v javnem interesu. Če bi na skupščini na podlagi tako pridobljenih delnic, torej brez sporočila, delničar glasoval, bi bil takšen sklep ničen (prim. Pivka, Ivanjko v: Veliki komentar ZGD-1, 3. knjiga, GV Založba, 2007, str. 255 in 257). Zato tožena stranka ni kršila določb zakona s tem, ko tožeči stranki na skupščini ni dovolila uresničevati pravic iz delnic. Postopala je namreč skladno z jasno zakonsko določbo, ki po oceni pritožbenega sodišča ni podvržena razširjajoči razlagi, katera bi bila glede na navedeno v nasprotju z njenim namenom. Pritožbeni očitki so zato v tem delu neutemeljeni.

Glede glasovalne pravice delničarja I.H. d.d. 10. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da je bilo obvestilo družbe I.H. d.d. o pridobitvi delnic predstavnikoma tožeče stranke dano na vpogled že na sporni seji skupščine, to obvestitev pa dokazujeta tudi kopija poštne knjige te družbe na dan 21. 5. 2007 in dokazilo o oddaji priporočene pošiljke toženi stranki z istega dne. Tako je sodišče prve stopnje jasno obrazložilo, zakaj šteje dejstvo obvestitve po 532. členu ZGD-1 za dokazano, tožeča stranka pa zgolj s trditvami, da dvomi v verodostojnost tega sporočila, prepričljive dokazne ocene sodišča prve stopnje ne more izpodbiti. Tako se izkaže kot neutemeljena pritožbena trditev, da družba I.H. d.d. tožene stranke o pridobitvi delnic ni obvestila.

11. Pritožnik nadalje navaja, da družba I.H. d.d. ne bi smela glasovati na skupščini, češ da je delnice tožene stranke pridobila nezakonito. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje o nezakoniti pridobitvi delnic postavila le pavšalne trditve, česar pa ni podrobneje opredelila niti dokazovala. Zato predstavljajo vse pritožbene trditve, ki se nanašajo na nezakonito pridobitev delnic tožene stranke s strani družbe I.H. d.d., pritožbene novote, ki v skladu s 337. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v pritožbenem postopku niso dopustne.

Glede delničarja O. d.d. 12. V zvezi s prijavo družbe O. d.d. na sporno skupščino je sodišče prve stopnje presodilo, da je upoštevajoč zapisnik seje nadzornega sveta te družbe z dne 28. 11. 2007, iz katerega izhaja, da je bil J.P. razrešen s funkcije člana uprave družbe O. in na njegovo mesto imenovan M.J., tožena stranka kot pravilno prijavo upravičeno štela tisto, ki jo je podal M.J.. Pritožnik v zvezi s tem opozarja, da je bila z odločbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 580/2009 z dne 27. 10. 2009 ugotovljena ničnost sklepa skupščine družbe O. d.d. z dne 28. 11. 2007, da se izvoli nov nadzorni svet v sestavi M.R., F.G. in M.P., katerega mandat traja štiri leta od 28. 11. 2007 dalje, iz česar sledi, da je bil v času sporne skupščine zakoniti zastopnik družbe O. d.d. J. P.. Glede na opisano poudarja, da je za to družbo glasovala oseba, ki ni bila zakoniti zastopnik delničarja tožene stranke, J.P. pa v imenu družbe O. d.d. ne bi glasoval za dokapitalizacijo.

13. Po določbi 2. točke 395. člena ZGD-1 predstavlja izpodbojni razlog dejstvo, da je bil pri sprejetju sklepa kršen zakon ali statut in te kršitve vplivajo na veljavnost sklepa (na primer, ker za sprejetje sklepa ni glasovala zadostna večina). Tožeča stranka pa v zvezi z zatrjevano kršitvijo ni niti navedla, da bi glasovanje J.P. v imenu družbe O. d.d. proti sklepu št. 5.13. in dokapitalizaciji pripeljalo do drugačnega izida glasovanja, torej da sporni sklep ne bi bil sprejet. Pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da upoštevajoč število prisotnih glasov na skupščini (138.814), glasovanje ostalih delničarjev ter nizko število glasov družbe O. d.d. (19.749), glasovanje slednje proti sprejetju predmetnega sklepa ne bi moglo vplivati na njegovo veljavnost, saj bi bil še vedno sprejet z zadostno večino.

Glede izključitve prednostne pravice ter kršitve pravice delničarjev do obveščenosti

14. Pritožnik nadalje ponavlja tožbene trditve, da izključitev prednostne pravice ni bila objavljena skladno s prvim odstavkom 298. člena ZGD-1, da je bila določena prenizka emisijska vrednost delnic ter da tožena stranka ni utemeljila razloga za povečanje osnovnega kapitala. Sodišče prve stopnje, s katerim se strinja tudi pritožbeno sodišče, je na te očitke podrobno odgovorilo. Pojasnilo je, da je bila pod točko 5. v Uradnem listu RS št. 102 z dne 9. 11. 2007 naknadno objavljena razširitev dnevnega reda skupščine s predlogom dokapitalizacije ter izključitvijo prednostne pravice obstoječih delničarjev do vpisa in prevzema novih delnic. Ob tem je objava vsebovala tudi napotilo, kje je dostopno gradivo z utemeljitvijo predloga, predstavnik družbe I.H. d.d. pa je na skupščini tudi ustno utemeljil predlog in predlagano emisijsko vrednost delnice. Tako so bili izpolnjeni vsi predpisani pogoji za izključitev prednostne pravice do novih delnic, delničarji pa zadostno informirani.

15. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe glede kršitve pravice do obveščenosti, češ da tožeča stranka ni nikoli prejela celotnega gradiva za skupščino ter da tudi na skupščini to gradivo ni bilo predloženo v celoti. Sodišče prve stopnje je presodilo, da tožeča stranka ni dokazala, da je tožena stranka preprečila vpogled pooblaščencu tožnika v gradivo na sedežu tožene stranke dne 30. 11. 2007 ter da je bilo celotno gradivo za vse na razpolago v tajništvu družbe, kar izhaja iz zaslišanja direktorja tožene stranke ter objav v Uradnih listih št. 98/07 in 102/07. V postopku pred sodiščem prve stopnje je sicer tožeča stranka uveljavljala tudi, da ji ni bil omogočen vpogled v pogodbe o dokapitalizaciji in dezinvestiranju, tak ugovor pa je sodišče prve stopnje obrazloženo zavrnilo. V pritožbi pa pritožnik navaja drugače, to je, da naj bi gradivu manjkalo mnenje uprave tožene stranke k dokapitalizaciji. Ta trditev pa predstavlja pritožbeno novoto, ki ni dopustna (prvi odstavek 337. člena ZPP).

16. Tudi trditve pritožnika, koliko naj bi znašala vrednost posamezne delnice, ter sklicevanje na ničnost sklepa o povečanju osnovnega kapitala iz razloga nasprotovanja morali, ker naj bi tožena stranka vedela za spor v zvezi z nezakonito prodanimi delnicami tožene stranke, predstavljajo pritožbene novote, ki jih pritožbeno sodišče ni upoštevalo (prvi odstavek 337. člena ZPP).

17. Po določbi prvega odstavka 360. člena ZPP mora pritožbeno sodišče v obrazložitvi presoditi le navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena, zato se do ostalih pritožbenih navedb ni opredeljevalo.

18. Glede na navedeno je pritožba neutemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških

19. Tožeča stranka stroškov pritožbenega postopka ni priglasila, zato je odločanje o njih odpadlo.

20. Stroške odgovora na pritožbo krije tožena stranka sama, saj ti stroški za pritožbeni postopek niso bili potrebni (prvi odstavek 155. člena ZPP). V odgovoru na pritožbo namreč ni navedla nobenega pomembnega odgovora, s katerim bi pripomogla k rešitvi pritožbe.