Jedro

Sodišče se v primernost meril oziroma določitev kriterijev ne spušča, presojalo pa je ali so bila pri ocenjevanju vloge upoštevana merila po javnem razpisu, ali so bila uporabljena pravilno, ter ali je obrazložitev točkovanja dovoljšnja, preverljiva in predvsem dovolj smiselna in utemeljena s strokovnimi argumenti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Tožena stranka je z v uvodu navedenim sklepom na Javnem razpisu za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj – ESSR Dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva – turistična infrastruktura 2009 (Uradni list RS, št. 53/2009, 98/2009, v nadaljevanju: javni razpis) zavrnila vlogo tožeče stranke za sofinanciranje operacije z nazivom „Izgradnja hotela A.“. V obrazložitvi povzema postopek in pravila javnega razpisa, in navaja, da je pravočasne in popolne vloge ocenjevala v skladu z merili, objavljenimi v razpisu in razpisni dokumentaciji. Prag števila točk, nad katerim se odobri sofinanciranje prijavljenih projektov na javni razpis, je 60 točk, minimalno število točk pri posameznem sklopu meril pa mora biti najmanj 50% vseh možnih točk v okviru posameznega sklopa meril. Če se po končanem ocenjevanju izkaže, da skupna vrednost pričakovanega sofinanciranja operacij presega razpoložljiva sredstva, se sredstva dodeli tistim predlagateljem, ki so dosegli višje število točk. Nadalje navaja, da je obravnavana vloga tožeče stranke na osnovi meril za velike investicije dosegla skupno 67,5 točk od 100 točk, pri čemer je po posameznih sklopih meril dosegla: „uresničevanje nacionalnih ciljev“ 13 od 21 točk (61,9%), „skladnost z razvojnimi dokumenti turistične destinacije 2 od 2 točk (100%), „dvig kakovosti turistične ponudbe v turistični destinaciji“ 4 od 7 točk (57,14%), „vpliv na razvoj turizma v turističnem območju“ 5 od 10 točk (50%), „kvaliteta operacije“ 15 od 21 točk (71,43%), „ realni in jasno prikazani pričakovani rezultati“ 10,5 od 11 točk (95,45%), „realnost izvedbe“ 8 od 8 točk (100%), „regionalni kriterij“ 2 od 10 točk in „vplivi na horizontalne politike“ 8 od 10 točk. Iz navedenega izhaja, da je vloga sicer presegla prag za sofinanciranje, vendar zaradi dejstva, da je skupna vrednost pričakovanega sofinanciranja vlog presegla razpoložljiva sredstva, so se razpoložljiva sredstva razdelila tistim predlagateljem, katerih vloge so dosegle najvišje število točk, zadnja med njimi na lestvici pa je dosegla 71 točk. V nadaljevanju obrazložitve podaja še podroben prikaz ocenjevanja v sklopu posameznega merila z razlogi za podano oceno za vsako posamezno merilo, kjer to ni možno ugotoviti iz samega merila. Pri tem gre za posameznih 21 meril, pri vsakem je navedeno število doseženih točk in krajša obrazložitev razlogov za dodelitev le-teh.

Tožeča stranka izpodbijanemu sklepu ugovarja iz vseh razlogov po 1. odstavku 27. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 62/10 - ZUS-1), zaradi bistvenih kršitev določb postopka, nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava ter sodišču predlaga, da izpodbijani sklep v celoti odpravi. Izpodbijanemu sklepu očita, da ni obrazložen tako, da bi ga bilo mogoče preizkusiti in učinkovito podati pravno sredstvo. V njem so navedene nepravilnosti in subjektivne ocene, ki nimajo podlage v razpisnih pogojih oziroma merilih za dodelitev sredstev, niti v konkretnih dejstvih. Vloga tožeče stranke je zato točkovana z manj točkami kot bi ji sicer pripadalo. Konkretno tožeča stranka ugovarja točkovanju merila pod št. I.3 „Ohranjanje kulturne dediščine“, kjer je prejela 0 točk. Navaja, da predmet rušitve ni objekt v celoti, obnova kulturne dediščine pa je povzeta po idejnem projektu, ki izpolnjuje merila Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz B. V postopku pridobitve soglasja za rušitev je upoštevala vse zahteve, ki ohranjajo členitev zgradbe, naklone, volumne, kar jo postavlja v neenak položaj z ostalimi. Del kulturne dediščine je tudi velika dvodelna peč na drva, ki jo bo pod nadzorom Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine razstavila in uskladiščila ter nato ponovno postavila v novem objektu, kar tudi ni bilo upoštevano. Nadalje glede merila III.1 „Vpliv operacije na dvig ravni turistične ponudbe v destinaciji“ meni, da je obrazložitev ocene v nasprotju sama s seboj. Prijavljeni projekt predstavlja gradnjo hotela s 5 zvezdicami de lux, kar je edini tovrstni v C., zatorej nedvomno predstavlja dvig ravni turistične ponudbe v destinaciji. Glede merila V.2.a „Vodenje in organizacija izvedbe operacije“ očita oceni razlago, ki jo merila ne zahtevajo. V kriterijih namreč niso zahtevane ustrezne izkušnje s primerljivi projekti, niti ni jasno kakšne naj bi bile te izkušnje. Tudi sicer pa je direktor družbe magister ekonomije, družba pa je ustvarila v letu 2008 več kot 20 mio EUR prihodkov iz poslovanja in upravlja z več kot 32 mio EUR sredstev in nenazadnje tremi hoteli. Navedene izkušnje predstavljajo ustreznega vodjo operacije. Tudi glede merila VI.1. „Realnost pričakovanih rezultatov“, kjer je dosegla 1,5 točke, ima pomisleke glede ocenjevanja, sporno je že to, da je prejela polovico točke, polovično točkovanje pa sploh ni predvideno. Nadalje pa meni, da prikazani rezultati niso dvomljivi, kakor se ji očita. Celoten projekt je namreč izdelan konzervativno in predvideni plani niso preoptimistični. Za 50% zasedenosti ima namreč že vnaprej prodane kapacitete, in to še preden je začela s poudarjeno aktivnostjo za prodajo na trgu. Predvideni hotel se tudi ne more primerjati z drugimi iz destinacije, saj hotela s 5* de lux ni, prvi tovrstni je v D., katerega zasedenost pa je skoraj 70%, in ne 55%, kot to ocenjuje tožena stranka. Iz vsega navedenega sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi, zadevo vrne v ponovno odločanje, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov postopka tožeče stranke.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo uvodoma povzema dosedanji potek postopka in vsebino izpodbijanega sklepa. Na očitke o pomanjkljivi obrazložitvi odgovarja, da je le-ta podana ob upoštevanju tako Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna RS kot Zakona o splošnem upravnem postopku. Iz obrazložitve sklepa so tako jasno vidni razlogi za podano oceno za vsako posamezno merilo. Glede ocenjevanja poudarja, da so bili pri obravnavi vlog upoštevani podatki iz obrazcev vloge, obveznih prilog in ostalih prilog, s katerimi so lahko predlagatelji dodatno podkrepili svoje navedbe, vsako vlogo pa sta ocenila dva ocenjevalca, končna ocena pa predstavlja povprečje obeh ocen. S tem je bila zagotovljena objektivnost in konsistentnost ocenjevanja. V nadaljevanju podaja odgovore na očitke po spornih ocenah posameznih meril. Tako glede merila I.3 poudarja, da prijavljena operacija ni vezana na obnovo objekta, ki bi bil opredeljen kot kulturni spomenik ali kulturna dediščina, temveč je iz projekta razvidno, da gre za rušitev starega in postavitev novega objekta na njegovem mestu, kar pa še ne pomeni, da ima nov objekt status kulturnega spomenika ali kulturne dediščine. Tega tožeča stranka tudi ni z ničemer izkazala. Zato tudi zmotno meni, da je bila prikrajšana za 4 točke, saj je bilo možno iz naslova tega merila dobiti 2 točki, če se je operacija nanašala na kulturno dediščino, in 5 točk, če se je operacija nanašala na ohranjanje objekta, ki je opredeljen kot kulturni spomenik, določen z odlokom. Tudi glede ocene po merilu III.1 je razumevanje načina ocenjevanja napačno. Pri tem merilu se je ocenjevalo vpliv operacij na nadaljnji razvoj destinacije, pri čemer je bila upoštevana že obstoječa ponudba v destinaciji, kar je bilo upoštevano pri obravnavi vseh vlog. Ker je bila operacija tožeče stranke prijavljena pod predmet razpisa „nastanitvene zmogljivosti“, se je ugotavljal pomen za razvoj nastanitvenih zmogljivosti v destinaciji. Glede na obstoječe nastanitvene zmogljivosti v C. (1261 stalnih ležišč) ni možno zaključiti, da nastanitvenih kapacitet ni, niti da bi bila operacija (60 ležišč) nujna za razvoj destinacije, lahko pa se ugotovi, da tovrstne ponudbe primanjkuje. To potrjujejo tudi navedbe tožeče stranke v vlogi, kjer prikazuje skladnost s strategijo razvoja destinacije. Dodaja še, da veljavna kategorizacija v Sloveniji ne pozna kategorije za hotel 5* De lux, bi pa se lahko po vsebini ujemala s kategorijo 5* superior. Nadalje glede merila pod št. V.2.a navaja, da gre za podano oceno, ki temelji na podatkih iz same vloge in v njej podanih navedb tožeče stranke. V okviru zadevnega merila se je ocenjevala predstavitev in organizacija izvajanja operacije ter dokazana znanja in kvalitete vodilnih ljudi v operaciji in izkušnje nosilcev operacije. Z vidika predstavitve in organizacije je vloga prejela maksimalno število točk (2 točki), pri ocenjevanju drugega vidika pa je tožena stranka na osnovi navedb tožeče stranke iz obrazca št. 9a presodila, da vodja operacije nima izkušenj s primerljivimi projekti, saj izhaja, da ima izkušnje z znatno manjšimi projekti od prijavljenega, razlikujejo pa se tudi po vsebini. Iz vloge celo izhaja, da tožeča stranka ne opravlja dejavnosti hotelirstva ali upravljanja s podobnimi nastanitvenimi obrati. Zato zmotno navaja, da je bila prikrajšana za dve točki, saj je prejela dve točki od treh možnih. Glede merila pod št. VI.1 pa pojasnjuje, da je presojala realnost pričakovanih rezultatov z različnih vidikov, med katerimi je tudi predvideno število novih nočitev, na osnovi % zasedenosti razpoložljivih kapacitet, kar ima neposreden učinek na finančne kazalnike operacije, ki so prav tako del zastavljenih ciljev. Dvom o realnosti projekta je bil izražen na osnovi primerjave s statističnimi podatki o zasedenosti hotelskih zmogljivosti kategorije 4* za zadevno destinacijo, saj je najbližja po kakovosti zadevni operaciji, pa tudi zato, ker jih je sama tožeča stranka navedla kot potencialno konkurenco v destinaciji. Izpostavlja še, da je za polnjenje kapacitet najvišjega kakovostnega razreda potrebno bistveno več truda, kar dokazujejo tudi izkušnje tožene stranke s podprtimi projekti najvišjega kakovostnega razreda, ki dosegajo bistveno nižjo zasedenost od predvidene v vlogi tožeče stranke. Tožbene navedbe o vnaprejšnjem zakupu kapacitet pa so neskladne s podatki iz same vloge. Le-tej sta priloženi alotmajski pogodbi, prva med tožečo stranko in družbo E. d.d. se nanaša na 8 ležišč, druga pogodba med agencijo E. d.d. in F. za zakup zmogljivosti v obratu, pa ni podpisana s strani sopogodbenice, ampak le s strani tožeče stranke, ni pa niti razvidna povezava med tožečo stranko in F.. Zato je štela kot zagotovljen zakup le za 8 ležišč od 60 razpoložljivih. Kot že navedeno, pa je število 1,5 točke posledica povprečenja dveh ocen ocenjevalcev, s čimer se je zagotavljala objektivnost in konsistentnost. Glede na vse navedeno meni, da je bila vloga obravnavana v skladu z materialnim pravom, kršitve postopka niso podane, iz obrazložitve pa jasno izhajajo razlogi za podano oceno po vsakem posameznem merilu. Na njeni osnovi in ocenjevalnih meril iz razpisne dokumentacije pa je možno preizkusiti izrek izpodbijanega sklepa. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi se je tožeča stranka s svojo vlogo „Izgradnja A.“ prijavila na Javni razpis za pridobitev sredstev evropskega sklada za regionalni razvoj – ESSR Dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva - turistična infrastruktura 2009 – julij 2009. V razpisu so navedeni razpisni pogoji in merila za izbor, navedeno pa je tudi, da so podrobnejša merila za ocenjevanje natančneje opredeljena v razpisni dokumentaciji.

Iz podatkov v upravnih spisih, predvsem iz vloge tožeče stranke, s katero se je prijavila na javni razpis, izhaja, da gre pri prijavljenem projektu za izgradnjo novega prestižnega A. 5* ob vznožju ... ter za zagotovitev nadstandardnih storitev in s tem razvoj „de lux“ turizma v turistični destinaciji C. Izpodbijanemu sklepu, s katerim je bila njena vloga za pridobitev sredstev zavrnjena, tožeča stranka ugovarja z navedbami, da le-ta ni dovolj obrazložen, kar ji onemogoča učinkovito vložitev pravnega sredstva, sporno pa je število točk, ki jih je vloga dosegla na javnem razpisu, in sicer konkretno ocene oziroma število točk, prejetih pri razpisnih merilih pod št. I.3, III.1, V.2.a, VI.1. Po presoji sodišča so očitki o kršitvi pravice do učinkovitega pravnega sredstva brez ustrezne podlage že glede na samo vsebino tožbe, ki konkretno izpodbija ocene po posameznih merilih. Zato meni, da je možna presoja odločitve tožene stranke že na podlagi obrazložitve v izpodbijanem sklepu (kar je razvidno v nadaljevanju obrazložitve). Sicer pa je, tako kot je tudi tožena stranka navedla v odgovoru na tožbo, pri obravnavanju vlog v postopku javnega razpisa zaradi obširnosti postavljenih kriterijev in meril kot zaradi večjega števila prijaviteljev, treba poleg samih razpisnih pogojev in meril upoštevati tudi razpisno dokumentacijo, katere del so tudi obrazci in pa ocenjevalne liste, iz katerih je natančneje razvidna ocena oziroma ocenjevanje po posameznih merilih. Tako je predvsem v povezavi s podatki (o dejstvih in okoliščinah) iz same vloge in njenih prilog, ki jih je podala sama tožeča stranka, mogoče jasno ugotoviti tako način ocenjevanja kot razloge za posamezno točkovanje.

Glede merila I.3. „Ohranjanje kulturne dediščine“ je v izpodbijanem sklepu navedeno, da vloga ni prejela točk iz navedenega kriterija z obrazložitvijo, da operacija ni vezana na obnovo objekta, ki je opredeljen kot kulturni spomenik ali kulturna dediščina, objekt za katerega je priloženo dokazilo o kulturni dediščini, pa bo predmet rušitve. Glede na opredelitev projekta, kot izhaja iz vloge in njenih prilog, je takšna obrazložitev povsem zadostna, upoštevajoč še podatke iz prijave in obrazec ocenjevalnega lista pa je ugotoviti, da bo objekt porušen, na njegovem mestu pa zgrajena novogradnja, torej da ne gre za obnovo. V predstavitvi projekta, v okviru opisa tehnične izvedbe investicije, tožeča stranka nikjer ne omenja kulturne dediščine, ki bi jo bilo potrebno posebej varovati in ohranjati oziroma obnavljati, celo izrecno navaja, da novi objekt ni tipična tradicionalna arhitektura ali replika obstoječega objekta (čeprav se predvideva uporaba arhitekturnih elementov, ki ohranjajo kontinuiteto krajine arhitekturne območja). Tožeča stranka pa ni izkazala, da bi bilo v vlogi navedenega karkoli drugega, kar bi lahko vplivalo na drugačno dodelitev točk, niti ni navedla nobenih drugih bistvenih okoliščin, ki bi takšno ugotovitev dejanskega stanja spreminjale, navedbe o lončeni peči pa na drugačno odločitev v tej zvezi ne morejo vplivati, saj to ne predstavlja varovanja kulturne dediščine v smislu rekonstrukcije objekta.

Po merilu III.1. se ocenjuje „vpliv operacije na dvig turistične ponudbe v destinaciji“, tožeča stranka je tu prejela 2 točki od 4 možnih, v obrazložitvi pa je navedeno, da nastanitvene zmogljivosti v turistični destinaciji obstajajo, je pa možno ugotoviti, da tovrstne ponudbe primanjkuje za hitrejši nadaljnji razvoj turizma. Tudi v tem primeru je po oceni sodišča opredelitev tožene stranke zelo jasna in korektna, s sicer kratkim, a jedrnatim opisom vsebine ocene. Tožbeni očitki, ki se sklicujejo le na izrednost hotelske kategorije, te ocene niti ne izpodbijajo. Iz ocenjevalnega lista je razvidno, da je pri tem merilu možno dobiti 4 točke, kriterij za ocenjevanje pa je določen tako, da v primeru če tovrstne ponudbe v turistični destinaciji ni, dobi vloga 4 točke, če je tovrstna ponudba nujna za razvoj 3 točke, če tovrstne ponudbe primanjkuje 2 točki, če je tovrstne ponudbe dovolj pa 0 točk. Po presoji sodišča je način ocenitve in postavljena razvrstitev točk povsem smiselna in objektivna, glede na to, da se obravnavani projekt predvideva v turistični destinaciji C., pa ne vzbuja dvoma o pravilnem točkovanju vloge tožeče stranke. Tudi v tem primeru po presoji sodišča tožeča stranka ni uspela utemeljiti, kako bi lahko prejela večje število točk, se pravi, da je njena operacija nujna za razvoj destinacije oziroma da tovrstne ponudbe ni (pri čemer se kot tovrstna ponudba upošteva „nastanitvene zmogljivosti“, ne pa zgolj hotel najvišjega razreda). Sodišče se strinja s toženo stranko, da kategorija hotela ni edini bistveni dejavnik, ki bi se pri tem upošteval, z dodelitvijo 2 točk, pa je bila ekskluzivnost te nastanitve povsem smiselno upoštevana in priznana.

Pri merilu V.2.a „Vodenje in organizacija izvedbe operacije“ je tožeča stranka prejela 2 točki od 3 možnih z obrazložitvijo, da je dobra predstavitev in organizacija, vodja operacije pa nima ustreznih izkušenj s primerljivimi projekti. Tožeča stranka takšno oceno strokovnih ocenjevalcev izpodbija z navedbami, da ima vodja operacije dovolj izkušenj, ter da tudi sicer družba kot taka vodi številne in zahtevne projekte. Vendar pa v ta namen ni ponudila nobenega konkretnega dokazila, niti ni navedla (razen izobrazbe) nobenega konkretnega projekta, povezanega s pripravo, zagonom in trženjem turistične oziroma hotelske nastanitve, kar bi bilo lahko primerljivo z obravnavanim projektom. Tožeča stranka se neutemeljeno sklicuje na to, da tega kriterija ni bilo med razpisnimi pogoji. Kot merilo res ni postavljena izkušenost s primerljivi projekti (sicer tega merila sploh ne bi izpolnjevala), temveč je to eden od kriterijev za določitev ocene oziroma točk, po katerem se lahko razvrsti vse prijavljene projekte in ki le prispeva k oceni glede vodenja operacije, v samem razpisnem obrazcu (št. 9a) pa je ta rubrika navedena in tožeča stranka jo je izpolnila z navedbo projektov Grozd-Phare čezmejno sodelovanje, Slovenija/Italija 2002, Prime Donacijska shema, neposredne subvencije nakupa nove tehnološke opreme, RIP-09, SMER-spodbujanje tehnološko razvojnih projektov 2009, kot delovne izkušnje na razpisnem področju pa navedla 2 leti. Sodišče se zato strinja z obrazložitvijo ocene iz izpodbijanega sklepa in iz ocenjevalnega lista, ki je podana na podlagi podatkov iz vloge same, dodatna obrazložitev tožene stranke, podane v odgovoru na tožbo, pa to še potrjuje, zato sodišču ne vzbuja dvomov o objektivnosti in utemeljenosti ocene.

Enako je pri obrazložitvi merila VI.1. „Realnost pričakovanih rezultatov“, po presoji sodišča je namreč tožena stranka določitev točk ustrezno utemeljila in z razlago, da gre za dvomljivo postavljene pričakovane rezultate, prepričala. V izpodbijanem sklepu je ob dodelitvi 1,5 točke navedla, da so pričakovani rezultati dvomljivi, saj 68,5% zasedenost bistveno višja od uradnih statističnih podatkov o zasedenosti primerljivih obratov v destinaciji – zasedenost za hotele štirih zvezdic je cca 55%. Tožeča stranka sicer vztraja pri svojem stališču o tem, kakšna bo zasedenost kapacitet, vendar je po presoji sodišča utemeljitev, ki sloni na statističnih podatkih zasedenosti, pri čemer je upoštevala tudi razliko v kategorijah glede primerljivih kapacitet, zadostna in tehtna. Tožena stranka, je, resda šele v odgovoru na tožbo pa vendar, obrazložila, kako je bilo pri navedenem merilu doseženih 1,5 točke, in sicer da je to posledica, povprečenja dveh ocen, ki sta ju podala ocenjevalca, ki sta sestavljala strokovno komisijo. Sodišče pa glede takšnega načina ocenjevanja nima pomislekov.

Glede na vse navedeno sodišče ugovore o zmotni ugotovitvi dejanskega stanja, torej o napačni dodelitvi števila točk ter tudi o neenakem in neobjektivnem obravnavanju, zavrača kot neutemeljene. Strokovna komisija, sestavljena iz dveh ocenjevalcev, je namreč tista, ki iz predloženih vlog, njihov prilog in ostalih gradiv, glede na posamezne merila določi oceno, v konkretnem primeru pa je bil v ta namen izdelan tudi precej natančen in objektiven točkovnik (ocenjevalni list), ki veliko prispeva k transparentnosti in enakosti obravnav vlog, ki se lahko nanašajo tudi na precej različne projekte. Tožeča stranka bi zato, za utemeljitev dvoma v primernost, objektivnost ocene, morala ponuditi zelo konkretne in primerno utemeljen dokazne predloge, in ne zgolj pavšalne navedbe lastnih stališč. Sodišče se v primernost meril oziroma v samo določitev kriterijev ne spušča, presojalo pa je ali so bila pri točkovanju oziroma ocenjevanju vloge upoštevana merila po javnem razpisu, ali so bila uporabljena pravilno, ter ali je obrazložitev točkovanja dovoljšnja, preverljiva in predvsem dovolj smiselna in utemeljena s strokovnimi argumenti. Kot sledi iz vsega zgoraj navedenega, je tožena stranka v izpodbijanem sklepu povsem zadostila standardu obrazložitve, ki omogoča učinkovito pravno varstvo, nenazadnje pa je z argumentiranim odgovorom na tožbo to le še podkrepila. Zato sodišče tudi očitke o kršitvi pravil postopka zavrača kot neutemeljene.

Sodišče ponovno poudarja, da ocena v osnovi temelji na podatkih, ki jih je tožeča stranka podala v svoji vlogi. Na strani tožeče stranke je da utemelji izpolnjevanje zahtevanih pogojev in da sledi razpisni dokumentaciji. V postopku javnega razpisa pa je vsem zagotovljena pravica pod enakimi pogoji sodelovati v postopku in se potegovati za razpoložljiva sredstva, kar pa ne pomeni, da bo prijavitelj s svojo vlogo uspel. To je odvisno tako od razpoložljivih sredstev kot od števila prijaviteljev, ki izpolnjujejo pogoje in od tega, v kolikšni meri posamezni projekt izpolnjuje razpisne pogoje.

Glede na vse navedeno je po presoji sodišča izpodbijana odločba pravilna in zakonita, ima oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih, zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo po 1. odstavku 63. člena – ZUS-1).

Izrek o stroških temelji na določbi 4. odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.