Upoštevajoč njune sedanje prihodke in izpolnjevanje preživninskih obveznosti do kasneje rojenih otrok, je porazdelitev preživninskega bremena med oba starša pravilna.
I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlagateljev predlog za znižanje preživnine za mld. hčerko, določene s sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Ljubljani N 139/2014 s 6. 6. 2014, na znesek 150 EUR. Odločilo je, da mora nasprotni udeleženki povrniti njene stroške postopka, kot jih bo odmerilo s posebnim sklepom.
2.Zoper sklep se pritožuje predlagatelj iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Ne izpodbija ugotovitve sodišča o njegovih mesečnih prihodkih iz naslova nadomestila za brezposelnost po zaključku športne kariere v višini 3.100 EUR, ki jih bo prejemal le še do sredine leta 2026, in o oceni mesečnih potreb otroka v višini 815 EUR. Ne strinja pa se z ugotovitvijo višine materinih mesečnih prihodkov. Sodišče ni upoštevalo, da je zakonita zastopnica prejela tudi regres, ki je v letu 2024 znašal 1.253,90 EUR, prav tako je spregledalo relativno redna nakazila v višini od 100 do 200 EUR. Ob upoštevanju navedenega njen mesečni dohodek znaša med 2.750 in 2.950 EUR.
Neobrazložen je zaključek o neobstoju razlogov, da si predlagatelj ne poišče dela. Podrobno je pojasnil, da bi z zaposlitvijo izgubil sedanje redne in relativno visoke prihodke iz nadomestila za brezposelnost, pri čemer bi s plačo težko dosegel tak nivo zaslužka. Njegovi sedanji prejemki znatno presegajo povprečno plačo v državi A., ki znaša okrog 2.200 EUR. Ker je celo življenje igral profesionalni rokomet, z drugimi deli nima izkušenj in verjetnost višjega zaslužka od sedanjih prejemkov ocenjuje za nično.
Obrazložitev sodišča, da ni moglo ugotoviti zatrjevane višine plačila za najem nepremičnine, v kateri živi, v znesku 2.000 EUR, je neprepričljiva. Sodišče mu je sledilo, da je prodal hišo, da je s kupnino poplačal kredit zanjo, dva manjša kredita in negativno stanje na računu, ostalo pa mu je še 30.000 EUR. Glede na to je jasno, da so si z družino morali poiskati nov dom, ki ga najemajo. Če mu sodišče ni verjelo glede višine najemnine, bi jo lahko ocenilo, kot je to storilo za stanovanje v B. Predlagatelj je v zvezi z višino najemnine predlagal tudi zaslišanje priče C. C., ki ga je sodišče zavrnilo, pri čemer je bilo glede ugotavljanja odločilnih dejstev pristransko. Ker stanovanje v B. prodajajo, je neprepričljiv zaključek, da bi lahko z njegovo oddajo zaslužil 2.000 EUR mesečno. Sodišče tudi ni obrazložilo, zakaj to premoženje šteje kot skupno premoženje zakoncev C.
Sodišče je zagrešilo grobo napako, ko je zaključilo, da kasnejše rojstvo dveh otrok v konkretnem primeru ne predstavlja bistveno spremenjene okoliščine. Sodišče bi okoliščine moralo presojati celovito, zadeva ni primerljiva z odločbama VS RS II Ips 454/1999 in VSK I Cp 479/2005.
Sodišče je preveliko težo pripisalo okoliščini, da ima z nasprotno udeleženko redke stike. V številnih primerih je to posledica ravnanja zakonite zastopnice otroka, česar ni mogoče šteti v breme predlagatelja. Sodišče bi moralo šteti, da ima s hčerko redne stike vsaj v času počitnic. Ob upoštevanju, da ima dolžnost preživljanja še do dveh mladoletnih otrok, je porazdelitev preživninskega bremena napačno uravnotežena.
3.Pritožba ni utemeljena.
4.Predlagatelj je oče nasprotne udeleženke, stare 15 let. S sodno poravnavo s 6. 6. 2014 se je za njeno preživljanje zavezal plačevati mesečno preživnino v višini 400 EUR, ki po zadnji valorizaciji znaša 517,40 EUR. V tem postopku zatrjuje, da so se po sklenitvi sodne poravnave preživninske zmožnosti staršev spremenile, saj so se njegovi prihodki bistveno znižali, prihodki matere pa zvišali, pri čemer ima sam preživninsko obveznost še do dveh mladoletnih otrok.
5.Sodišče prve stopnje je sledilo navedbam predlagatelja o spremenjenih preživninskih zmožnostih obeh staršev ter ugotovilo obstoj spremenjenih razmer, ki utemeljujejo novo odmero preživnine. Glede na navedeno so nebistvene pritožbene navedbe, da bi sodišče v okviru celovite presoje okoliščin primera moralo upoštevati tudi spremembo zaradi dodatnih preživninskih obveznosti predlagatelja. Sodišče je pravilno pojasnilo, da zgolj dejstvo, da sta se predlagatelju rodila še dva otroka, materi nasprotne udeleženke pa eden, ne more biti izključni razlog za spremembo s poravnavo določene preživnine. Celovita presoja vseh okoliščin pa je utemeljevala novo iskanje vrednostnega ravnovesja med zmožnostmi staršev in potrebami otrok, na kar se je sodišče v nadaljevanju postopka tudi osredotočilo. Pritožbeni očitek zmotne uporabe materialnega prava pri ugotavljanju obstoja spremenjenih okoliščin zato ni utemeljen.
6.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da lahko starša glede na svoj premoženjski položaj in pridobitne zmožnosti pokrijeta vse ugotovljene potrebe deklice, ocenjene v višini 815 EUR. Tega zaključka pritožnik ne izpodbija, temveč pritožbeno grajo usmerja v pravilnost porazdelitve preživninskega bremena. Ob tem sprejema ugotovitev o višini njegovih rednih mesečnih prihodkov, ki so v času odločanja znašali 3.100 EUR, ne strinja pa se z ugotovitvami o zaslužkih zakonite zastopnice nasprotne udeleženke. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi listinske dokumentacije v spisu preverilo zaključke sodišča. Ugotovilo je, da je mati v letu 2024 skupaj z regresom povprečno zaslužila 2.271,24 EUR, v prvih treh mesecih leta 2025 2.540 EUR, upoštevajoč regres pa okvirno 2.650 EUR mesečno. Ob tem sledi njeni izpovedi, da dodatnih virov dohodkov, razen otroškega dodatka, ne prejema. Drži sicer, da na račun občasno prihajajo še manjša nakazila, pri čemer pa gre, kot kažejo listine, najverjetneje za prenakazila dela sredstev iz naslova preživnine, ki jih nasprotna udeleženka prejema na transakcijski račun pri X. banki. Tako je npr. 6. 12. 2024 z navedenega računa zabeleženo nakazilo na račun zakonite zastopnice pri banki Y., d. d., kjer je ta znesek vknjižen v dobro. Zaključka sodišča o višini materinih prihodkov iz 22. točke obrazložitve sklepa zato predlagatelj ni uspel izpodbiti, prav tako tudi ne ugotovitve, da so njegovi dohodki ves čas višji od njenih, pri čemer razlika v času odločanja znaša okrog 15 %, pred tem pa je bila še bistveno višja.
7.Sodišče prve stopnje je tudi podrobno opisalo premoženjski položaj obeh staršev. Toženec po prodaji stanovanjske hiše živi v najemu, vendar po drugi strani skupaj z ženo razpolagata z nezasedenim večjim stanovanjem v B. in počitniško kapaciteto na morju, za kar odplačujeta kredit. Zakonita zastopnica nasprotne udeleženke je solastnica stanovanja, v katerem živi in zanj odplačuje kredit, skupaj s partnerjem pa prav tako razpolaga s počitniško kapaciteto na D., za katero je bil najet kredit. Navedeno ne kaže na bistveno razliko v premoženjskem standardu obeh staršev. Predlagatelj se sicer sklicuje na visoko najemnino za najem stanovanjske hiše, vendar je pravilen zaključek sodišča, da plačevanje visoke najemnine samo po sebi ni razlog za zmanjšanje preživninske zmožnosti, sploh ob dejstvu, da ne gre za edino nepremičnino. Zato niti ni bistvena pritožbena graja dokazne ocene sodišča, ki je, upoštevajoč ostale kreditne obveznosti zakoncev C. in zatrjevane prihodke, v plačilo 2.000 EUR mesečne najemnine podvomilo.
8.Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je porazdelitev preživninskega bremena med oba starša pravilna, upoštevajoč njune sedanje prihodke in izpolnjevanje preživninskih obveznosti do kasneje rojenih otrok. Pritožnik trenutno ne dela, ker bi z zaposlitvijo izgubil visoko nadomestilo za brezposelnost, zato lahko doma prevzame večji delež vzgoje in varstva za mlajša otroka in s tem razbremeni ženo, ki je pridobitno sposobna in lahko finančno prispeva k preživljanju njune družine. Po drugi strani je celotna skrb za vzgojo in varstvo nasprotne udeleženke na materi, saj ima deklica z očetom le posamične kratkotrajne stike. Ker predlagatelj tudi zasluži več, je prav, da krije višji delež hčerkinih potreb, ki ga je sodišče pravilno ovrednotilo na 65 %.
9.Ker določena preživnina ustreza preživninskim zmožnostim staršev in potrebam otroka, predlagateljev predlog za njeno znižanje ni utemeljen. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).