Jedro

Za izvedbo postopka parcelacije na podlagi akta organa samoupravne lokalne skupnosti, ki mu je priložen elaborat parcelacije, soglasje lastnikov ni potrebno. Postopek parcelacije ne pomeni posega v lastninsko pravico, saj je v konkretnem primeru iz ene parcele zgolj nastalo več parcel. Lastniško stanje je ostalo nespremenjeno, tožnika pa pri izvrševanju lastninske pravice na novo nastalih parcelah nista ovirana ali omejena.

Zapisnik, sestavljen na mejni obravnavi, ni le tehnični instrument, pač pa je, če je sestavljen v skladu z zakonom, javna listina ter dokaz o poteku in vsebini opravljenega dejanja in danih ustnih izjav. Kot za vsako javno listino je tudi za zapisnik dovoljeno dokazovati, da so v njem zapisan potek in vsebina dejanja oziroma dane ustne izjave neresnične, breme takega dokazovanja pa nosi tisti, ki oporeka resničnosti teh navedb.

Izrek

I. Upravna spora, ki se vodita pod opr. št. III U 1/2019 in opr. št. III U 16/2019 se združita v skupno obravnavo in odločanje ter se odslej vodita pod opr. št. III U 1/2019. II. Tožbi tožečih strank se zavrneta.

Obrazložitev

1. Geodetska uprava Republike Slovenije, Območna geodetska uprava ... (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijano odločbo, izdano na predlog Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo, v katastrski občini ... kot urejeno mejo evidentirala del meje parc. št. ... s sosednjo parc. št. 39, na predlog ... pa v tej katastrski občini v postopku evidentiranja parcelacije ukinila parc. št. 38/1, namesto katere so nastale nove parc. št. 38/6, 38/7 in 38/8 ter ukinila parc. št. 39, namesto katere so nastale nove parc. št. 39/1, 39/2 in 39/3. Parc. št. 38/1 (sedaj parc. št. 38/6, 38/7 in 38/8) in parc. št. 39 (sedaj parc. št. 39/1, 39/2 in 39/3) sta last tožnika A.A. (v nadaljevanju tožnik) in tožnice B.B. (v nadaljevanju tožnica), vsakega do 1/2.1

2. Prvostopenjski organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe pojasnjuje, da je zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja parcelacije parc. št. 39 in 38/1 k.o. ... vložil župan Občine .... Zahtevi je priložil elaborat, ki ga je po določbah Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) in Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru izdelalo geodetsko podjetje A. d.o.o., potrdil pa ga je odgovorni geodet C.C. V skladu s 1. točko (pravilno odstavkom) 48. člena ZEN se postopek evidentiranja parcelacije uvede na zahtevo lastnika oziroma upravljavca parcele, na podlagi 4. točke (pravilno odstavka) tega člena pa se izvede tudi na podlagi akta državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti. V obravnavanem primeru je Občina ... zahtevo za parcelacijo vložila na podlagi Odloka o sprejetju lokacijskega načrta za obvozno cesto v ... (Uradni list RS, št. ..., v nadaljevanju Odlok), kar pomeni, da je upravičena oseba za vložitev takega predloga. Med drugim je na tej podlagi ter na podlagi elaborata zahtevala tudi evidentiranje postopka parcelacije za parc. št. 38/1 in 39, ki sta v solasti tožnikov. Prvostopenjski organ ugotavlja, da je v elaboratu parcelacije izkazano, da je ta predvidena v skladu z načrtom parcelacije iz lokacijskega načrta št. 5210-00-28 iz maja 2001, ki ga je izdelala družba B. d.d. ter v skladu s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja, št. 13-031 iz aprila 2016. Po določbi šestega odstavka 48. člena ZEN soglasje lastnikov parcel s parcelacijo v takem primeru, kot je obravnavani, ni potrebno, lastnikom pa je bila dana možnost, da se z novimi mejami seznanijo na terenu. Skladno s tem sta bila tožnika tudi povabljena na mejno obravnavo.

3. Na mejni obravnavi, kjer se je predlagala tudi ureditev dela meje parc. št. 530 s parc. št. 39 k.o. ..., tožnika s predlagano mejo nista soglašala, vendar pa meje tudi nista pokazala, četudi sta bila opozorjena na posledice opustitve takega dejanja, kar izhaja iz zapisnika mejne obravnave. Podpis zapisnika sta tožnika odklonila. Skladno s tem prvostopenjski organ zaključuje, da se v skladu s petim odstavkom 31. člena ZEN šteje, da sta tožnika soglašala s potekom predlagane meje.

4. Tožnika sta zoper odločitev prvostopenjskega organa vložila pritožbi, o katerih je Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju drugostopenjski organ) odločilo skupaj z odločbo, št. 3532-90/2018-7 z dne 21. 11. 2018. Ugotavlja, da sta pritožbi vsebinsko skoraj povsem identični in njuno vsebino v obrazložitvi povzema. Tožnika sta v pritožbah navajala, da sklep o združitvi več postopkov v en postopek ni upravičen in da nista seznanjena v katerem postopku sta sodelovala. Udeležila sta se le postopka dne 30. 6. 2017, na katerem se nista strinjala s parcelacijo njunih parcel, nista pa bila obveščena, da je bila vložena tudi zahteva za ureditev meje njune parcele. Nihče ju ni pozval naj mejo pokažeta, zahteve pa tudi ni vložila upravičena oseba. Iz načrta ni razvidno, da je bila opravljena tudi parcelacija parc. št. 37/2 k.o. ..., načrt pa ni skladen s sprejetim načrtom za obvozno cesto v ..., medtem ko je Odlok ministrstvo razglasilo za nezakonit. Navedla sta še, da njuni parceli spadata v poplavno območje, da so ju večkrat spreminjali v kmetijsko zemljišče, nato pa GURS vedno v pozidano zemljišče na podlagi podatkov Občine ..., da je GURS samovoljno spremenil kapelico, ki je versko znamenje ter da je parc. št. 130/3 in 130/4 k.o. ... spremenil v dvorano za kulturne prireditve, četudi njena dejanska raba ni taka.

5. Drugostopenjski organ je s pritožbo tožnikov seznanil Občino ..., ki nanjo ni odgovorila, in Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo, ki je v odgovoru zavrnila pritožbene navedbe. V nadaljevanju obrazložitve drugostopenjski organ povzema vsebino izpodbijane odločbe, citira določbo 48. in 31. člena ZEN ter zaključuje, da pritožbi tožnikov nista utemeljeni. Pojasnjuje, da iz podatkov upravnih spisov izhaja, da je bila parcelacija izvedena na podlagi Odloka, ki je akt organa samoupravne lokalne skupnosti ter je zato Občina ... upravičena predlagateljica postopka evidentiranja parcelacije, v katerem soglasje lastnikov nepremičnin s tako parcelacijo ni potrebno. Sporna parcelacija ima torej podlago v Odloku, soglasje tožnikov za njeno izvedbo pa ni bilo potrebno. Parcelacija tudi ne pomeni razpolaganja z zemljiščem ali posega v lastninsko pravico, saj po parcelaciji ostaja lastniško stanje na parceliranem zemljišču nespremenjeno.

6. Postopek ureditve meje dela parc. št. 530 s parc. št. 39 k.o. ... se je uvedel na podlagi zahteve Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo. Iz zapisnika mejne obravnave izhaja, da sta se mejne obravnave tožnika udeležila. Strokovni del postopka ureditve meje se prepusti geodetskemu podjetju, kolikor pa tožnika menita, da je bil postopek izveden nepravilno, lahko zoper tako podjetje uveljavljala ustrezne zahtevke. Tožnik sicer trdi, da ni bil pozvan, da pokaže mejo, medtem ko iz zapisnika izhaja, da tožnika meje nista želela pokazati, pri tem pa sta bila opozorjena na posledica take opustitve. Zapisnik je bil po presoji drugostopenjskega organa voden v skladu z 32. členom ZEN in vanj zaupa. Navedb tožnikov, ki se nanašajo na parc. št. 38/2, 130/3 in 130/4, ni mogoče upoštevati, saj tožnika nista lastnika teh parcel, predmet postopka pa tudi niso trditve glede poplavnosti območja.

7. Tožnika sta zoper izpodbijano odločbo vložila tožbi. Tožnik je v tožbi z dne 28. 12. 2018 navajal, da je bil dne 30. 6. 2017 vabljen na postopek ureditve meje - parcelacije za parc. št. 38/1 in 39 k.o. ..., naročnik postopka pa je bila Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo. Predizmed na terenu niso izvedli. Ker pacelacije ni dovolil, se je geodet razjezil in po par minutah odšel. Podpisoval ni ničesar, saj jih je geodet pustil same na kraju postopka, prav tako geodet tudi ni pisal nobenega zapisnika. Nihče mu ni rekel, naj pokaže mejo, geodeta pa je vprašal, če poteka tudi mejna obravnava in da če ta poteka, naj mu mejo pokaže. O tem, da je bil kasneje sprožen postopek parcelacije, ga ni nihče obvestil niti ni nikogar pooblastil, da ga v postopku zastopa. Dobil je le izpodbijano odločbo, zoper katero je vložil pritožbo, sedaj pa še tožbo v upravnem sporu, četudi Odlok ni zakonit. Zahteva vrnitev v prejšnje stanje in revizijo ter obnovo postopka (sodišče šteje, da smiselno zahteva odpravo izpodbijane odločbe), saj postopki niso bili izpeljati pravilno, zadeve pa so bile združene z namenom, da bi se prikrilo dejansko stanje.

8. Enako tožbo, kot jo je vložil tožnik, je dne 12. 1. 2019 vložila tudi tožnica in zato sodišče njenih tožbenih navedb ne ponavlja. V vlogi z dne 14. 3. 2019 je še navedla, da izpodbijana odločba posega v njeno lastninsko pravico. Občina ... ni bila upravičena predlagateljica postopka parcelacije, s čimer je bilo zmotno uporabljeno materialno pravo, postopek razlastitve pa ne poteka. Kot lastnica parcelacije ni dovolila niti ni ničesar podpisala ali za to ni nikogar pooblastila. Zato zahteva, da se v zemljiškem katastru vzpostavi tako stanje kot je bilo pred izdajo izpodbijane odločbe. K parcelaciji za parc. št. 37/2 k.o. ... ni bila vabljena in ni sodelovala kot stranka v postopku, četudi je lastnica parc. št. 38/1, 38/4 in *130/1 k.o. ..., ki mejijo nanjo, s čimer so bile kršene določbe postopka. Sklicuje se na sodbi Upravnega sodišča RS, št. II U 344/2014-17 in IV U 212/2015-13. 9. Tožena stranka, ki je sodišču predložila upravne spise, na tožbo ni odgovorila.

10. Sodišče je tožbo vročilo tudi Direkciji Republike Slovenije in Občini ... kot strankama z interesom. Slednja je odgovorila le na tožbo tožnika ter navedla, da parcelacija ustreza sprejetemu prostorskemu načrtu za izgradnjo obvoznice v ....

11. Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo je v odgovoru na tožbo tožnika navedla, da v primeru, ko se parcelacija izvede po šestem odstavku 48. člena ZEN, kot se je tudi v obravnavanem primeru, soglasje lastnikov ni potrebno. Glede tožnikovih navedb o izvedeni mejni obravnavi navaja, da odgovori geodet s podpisom in žigom jamči za strokovnost geodetske storitve v skladu s predpisi, standardi in pravili geodetske stroke. V zapisniku, ki je bil sestavljen na mejni obravnavi, je navedeno, da tožnika nista soglašala s predlagano mejo zemljišča s parc. št. 39 k.o. ... (pravilno ...), vendar pa svoje meje nista pokazala. Iz zapisnika tudi izhaja, da sta bila opozorjena na posledica opustitve takega dejanja. Skladno s petim odstavkom 31. člena ZEN se zato šteje, da sta s potekom predlagane meje soglašala in zato tožnik tudi ni bil vabljen na Geodetsko upravo. Ker je v postopku sodeloval sam, ni bilo potrebno, da bi koga pooblastil. Njegovih navedb o tem, da je Odlok nezakonit, ni mogoče upoštevati, saj presoja zakonitosti Odloka ni predmet tega postopka. Sodišču zato predlaga, naj tožbo zavrne kot neutemeljeno.

12. Smiselno enako navaja Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo tudi v odgovoru na tožbo tožnice. Uvedbo postopka parcelacije je v skladu s četrtim odstavkom 48. člena ZEN na podlagi Odloka vložil župan Občine ... in zato navedba tožnice, da tožbe ni vložila upravičena oseba, ne drži. Prav tako ne drži njena navedba, da bi morala za izvedbo postopka koga pooblastiti, saj sama ni bila vlagateljica nobene zahteve. Vsebina vabila na mejno obravnavo, ki ga je prejela, je pravilna in zakonita, glede na to, da je bila pri postopku osebno udeležena, pa to kaže, da je bila pravilno vabljena. Posebej poudarja, da v primeru izvedbe postopka parcelacije po šestem odstavku 48. člena ZEN soglasje lastnikov nepremičnin ni potrebno, medtem ko glede evidentiranja urejene meje navaja, da je v zapisniku navedeno, da tožnica in tožnik s predlagano mejo nista soglašala, vendar pa svoje meje nista pokazala in se je zato v skladu s petim odstavkom 31. člena ZEN štelo, da s predlagano mejo soglašata. Preostale tožbene navedbe, zlasti o zatrjevani nezakonitosti Odloka, niso predmet postopka in zato nanje ne odgovarja, sodišču pa predlaga, naj tožbo zavrne kot neutemeljeno.

K točki I izreka:

13. Tožnika sta zoper odločbo Geodetske uprave Republike Slovenije, Območne geodetske uprave ..., št. 02112-528/2017-9 z dne 27. 7. 2018, vložila tožbi v upravnem sporu. Tožba tožnika se je v vpisnik vpisala pod opr. št. III U 1/2019, tožba tožnice pa pod opr. št. III U 16/2019. 14. Sodišče je odločilo, da oba upravna spora združi v enotno obravnavanje. 42. člen Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) namreč sodišču dopušča, da lahko s sklepom združi v skupno obravnavo in odločanje več pri oddelku sodišča odprtih postopkov o istem predmetu. Ker tožnika z dvema tožbama izpodbijata isti upravni akt, njuni tožbi pa sta pravzaprav skorajda identični, je po mnenju sodišča smotrno, da se obravnavata v skupnem postopku in je zato odločilo tako, kot izhaja iz I. točke izreka.

K točki II izreka:

15. Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, izhaja iz podatkov v upravnih spisih ter ima oporo v materialnih predpisih na katere se sklicuje. Dejansko stanje zadeve je tožena stranka v celoti raziskala, svojo odločitev pa oprla na relevantne materialne predpise. Prvostopenjski organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe pojasnil vse razloge za svojo odločitev, to pa je dodatno argumentiral drugostopenjski organ ter se opredelil tudi do vseh pritožbenih navedb tožnikov. Kolikor iz te obrazložitve ne izhaja drugače, zato sodišče razlogom, ki so navedeni v izpodbijani odločbi v celoti sledi in se nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori tožnikov pa še dodaja:

16. Tožena stranka je v obravnavanem primeru vodila dva postopka, in sicer postopek evidentiranja parcelacije, ki se je vodil na podlagi predloga Občine ... ter postopek evidentiranja dela urejene meje, ki se je vodil na podlagi predloga Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo. Tožnika sta bila na mejno obravnavo, določeno za dne 30. 6. 2017, povabljena in sta se jo tudi udeležila, kar v zadevi ni sporno ter izhaja tudi iz zapisnika o mejni obravnavi.

17. Parcelacija je združitev in delitev parcele (prvi odstavek 47. člena ZEN). Združitev parcel je oblikovanje ene parcele iz dveh ali več parcel, ki imajo enako pravno stanje glede lastninske pravice, delitev pa oblikovanje dveh ali več parcel iz ene parcele (drugi in tretji odstavek 47. člena ZEN). Nove parcele, nastale s parcelacijo, in njihove meje se evidentirajo v zemljiškem katastru na podlagi upravnega postopka, na zahtevo lastnika oziroma druge osebe, ki ima po zakonu pravico zahtevati parcelacijo (prvi odstavek 48. člena ZEN). Uvedbo upravnega postopka evidentiranja parcelacije, ki se izvede na podlagi akta državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, zahteva državni organ ali organ samoupravne lokalne skupnosti (četrti odstavek 48. člena ZEN). Taki zahtevi mora biti priložen elaborat parcelacije, ki ga izdela geodetsko podjetje, ta pa mora, če se parcelacija izvede na podlagi akta državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, izkazovati skladnost izvedene parcelacije z načrtom parcelacije iz tega akta. Soglasje lastnikov s tako izvedeno parcelacijo ni potrebno (šesti odstavek 48. člena ZEN).

18. V obravnavanem primeru je zahtevo za uvedbo postopka parcelacije, med drugim tudi parc. št. 38/1 in 39 k.o. ..., ki sta v solasti tožnikov, na podlagi Odloka predlagala Občina .... S tem odlokom je bil sprejet lokacijski načrt za obvozno cesto v ..., ki ga je izdelal B. d.d., pod št. 5210-00-28 v maju 2001 (1. člen Odloka). V Odloku so bilo določeno območje tega lokacijskega načrta, v katerega sta bili umeščeni tudi prej navedeni parceli (3. člen Odloka). Ker je bila torej sporna parcelacija uvedena na podlagi akta samoupravne lokalne skupnosti, to je Odloka, je bila v skladu s četrtim odstavkom 48. člena ZEN Občina ..., kot tista, ki je ta akt sprejela, upravičena predlagateljica postopka2. Sodišče zato zavrača tožbeni ugovor tožnikov, da Občina ... ni bila upravičena predlagati uvedbe postopka evidentiranja parcelacije. Svojemu predlogu za evidentiranje parcelacije je Občina ... priložila tudi elaborat parcelacije, za katerega tožena stranka ugotavlja, da je skladen s predvideno parcelacijo iz Odloka. Tožnika sta sicer v pritožbah, na kateri se sklicujeta v tožbah, navajala, da naj elaborat ne bi bil skladen s sprejetim načrtom za obvozno cesto, vendar pa te svoje trditve nista z ničemer utemeljila, prav tako tudi ne trditve, da naj bi bil Odlok nezakonit. Neargumentirana je tudi trditev tožnikov, da je bilo več postopkov združenih v enotno obravnavo zato, da bi se zameglilo dejansko stanje zadeve. Pri prvostopenjskemu organu je bilo namreč, poleg predloga Občine ... za izvedbo parcelacije na podlagi Odloka, vloženih še več zahtev za evidentiranje urejenih delov meja. Po določbi prvega odstavka 49. člena ZEN mora biti namreč pred evidentiranjem delitve parcele urejen del meje, ki se je dotika novi del meje, ki nastane z delitvijo. Vsem tem zahtevam je bil priložen isti elaborat, ki ga je potrdil odgovorni geodet. Prvostopenjski organ je ugotovil, da se vse zahteve, ki jih v odločbi posebej opisuje, opirajo na isto oziroma podobno dejansko stanje in isto pravno podlago ter je zato na podlagi 130. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) izdal sklep, da se vse zahteve združijo in vodijo kot en postopek. Zakaj naj bi tožena stranka s tem zamegljevala dejansko stanje zadeve, tožnika nista pojasnila, sodišče pa se do neargumentiranih trditev ni dolžno opredeljevati.

19. Zmotno je tudi stališče tožnice, da Občina ... ni upravičena predlagateljica postopka parcelacije zato, ker ne poteka postopek razlastitve. V predmetni zadevi namreč ni šlo za tovrsten postopek, pri katerem postopek parcelacije ureja peti odstavek 48. člena ZEN, pač pa za postopek evidentiranja parcelacije na podlagi akta organa samoupravne lokalne skupnosti, kar urejata četrti in šesti odstavek 48. člena ZEN.3 Postopek parcelacije tudi ne pomeni posega v lastninsko pravico, saj je v tem postopku iz ene parcele zgolj nastalo več parcel. Lastniško stanje je ostalo nespremenjeno, tožnika pa pri izvrševanju lastninske pravice na novo nastalih parcelah nista ovirana ali omejena.

20. Tožnika sta navajala, da s postopkom evidentiranja parcelacije nista soglašala in s tem smiselno zatrjevala, da odločitev tožene stranke zato ni zakonita, vendar pa sodišče temu ne sledi. Za izvedbo parcelacije na podlagi akta organa samoupravne lokalne skupnosti, ki mu je priložen tudi elaborat parcelacije, namreč soglasje lastnikov ni potrebno (šesti odstavek 48. člena ZEN). Sodišče zato zaključuje, da je bil postopek sporne parcelacije izveden v skladu z določbami 48. člena ZEN, saj se je ta izvedla na podlagi akta samoupravne lokalne skupnosti, to je Odloka Občine ..., predlogu za njeno izvedbo pa je bil priložen elaborat, za katerega je tožena stranka ugotovila, da je skladen z načrtom parcelacije iz tega akta.

21. Sodišče nadalje ugotavlja, da se je v predmetni zadevi na predlog Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo vodil tudi postopek evidentiranja dela urejene meje med parc. št. 530 k.o. ..., ki je v lasti Republike Slovenije in jo upravlja ta direkcija, in parc. št. 39 k.o. ..., ki je v solasti tožnikov. Iz upravnega spisa je razvidno, da sta bila tožnika na mejno obravnavo v zvezi s tem povabljena (vabili tožnika tudi prilagata tožbama) in sta se jo tudi udeležila. V vabilu je bilo navedeno, da sta vabljena na postopek ureditve meje - parcelacije, da je naročnik postopka Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, da je postopek uveden za zemljišča na in ob območju lokacijskega načrta za obvozno cesto v ... ter da bo postopek potekal na parc. št. 38/1 in 39. To pomeni, da sta bila tožnika seznanjena z vsebino, časom in krajem mejne obravnave. Med strankama ni sporno, da tožnika za ta postopek nista pooblastila nikogar in sta se mejne obravnave udeležila sama. Iz njunih prilog k tožbi gre sklepati, da jima je bil skupaj z vabilom na mejno obravnavo sicer poslan tudi obrazec pooblastila, kolikor bi za zastopanje na terenu in v postopku do izdaje odločbe želela pooblastiti koga drugega (a. točka obrazca) in kolikor bi želela pooblastili geodetsko podjetje A. d.o.o. za vložitev zahtevka za uvedbo postopka pri pristojni geodetski upravi (b. točka obrazca), vendar pa ni nobenega dvoma, da tožnika drugih oseb nista pooblaščala za zastopanje v postopku ureditve meje in parcelacije, niti za udeležbo na mejni obravnavi, pač pa sta v postopku nastopala sama in se sama mejne obravnave tudi udeležila. Tak tak obrazec za pooblastilo je zato brezpredmeten.

22. Postopek urejanja meje se začne na zahtevo lastnika parcele, to je v konkretnem primeru na zahtevo Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo, ki upravlja s parc. št. 530 k.o. ... v lasti Republike Slovenije. Po tem, ko geodetsko podjetje, ki izvaja postopek, pripravi vse potrebne podatke, določi datum mejne obravnave (30. člen ZEN). Na mejni obravnavi lastniki sosednjih parcel za svoja zemljišča geodetu pokažejo oziroma natančno opišejo potek meje v naravi; lastniki parcel, ki se jih meja, ki se ureja, dotika, pa lahko pokažejo oziroma opišejo samo točke, kjer se zaključi ta meja, ali samo izjavijo, da meja, ki se ureja, ne posega na njihovo zemljišče (prvi odstavek 31. člena ZEN). Če se pokazana meja ne razlikuje od meje po podatkih zemljiškega katastra in lastniki parcel iz prvega odstavka tega člena soglašajo o poteku meje, geodet pokazano mejo izmeri in jo prikaže v elaboratu ureditve meje kot predlagano mejo (četrti odstavek 31. člena ZEN). Če se pokazane meje ne razlikujejo od meje po podatkih zemljiškega katastra, vendar lastniki parcel ne soglašajo z njenim potekom, določi potek predlagane meje geodet, ti lastniki pa morajo pokazati svojo mejo. Če je ne pokažejo, se šteje, da s predlagano mejo soglašajo (peti odstavek 31. člena ZEN). Na mejni obravnavi se sestavi zapisnik, ki je sestavni del elaborata ureditve meje (prvi odstavek 32. člena ZEN). V zapisniku se navedejo kraj in čas njene izvedbe, vabljeni in prisotni udeleženci ter opiše njen potek, zapisnik pa podpišejo geodet, ki je vodil mejno obravnavo, in lastniki. Če ga kateri od lastnikov noče podpisati, geodet to dejstvo in razloge za odklonitev podpisa navede v zapisniku, vanj pa se vpišejo tudi vse pripombe, ki jih dajo lastniki k poteku postopka mejne obravnave oziroma na zapisnik (drugi in tretji odstavek 32. člena ZEN).

23. Sodišče ugotavlja, da zapisnik o mejni obravnavi, ki je bil sestavljen v obravnavani zadevi, vsebuje vse elemente, ki jih zahteva 32. člen ZEN. V njem je bilo navedeno med katerimi parcelami oziroma točkami teh parcel se je urejala meja (med parc. št. 530 in 39; med parc. št. 501/4 in 503/3; ter med parc. št. 46/5 in 46/2, 501/1, 501/7 in 501/4, vse k.o. ...) ter da so se prisotni, razen tožnikov kot lastnikov parc. št. 39, strinjali z urejeno mejo in tromejami in so zapisnik brez pripomb tudi podpisali. V zapisniku je nadalje navedeno, da tožnika ne dovolita, da bi se na parc. št. 38/1 in 39 postavila mejna znamenja, da sta bila pozvana, da se opredelita ali se strinjata s predlagano mejo, in sicer med parc. št. 530 in 39, ter pozvana, da v primeru, da se s predlagano mejo ne strinjata, pokažeta svojo mejo. Navedeno je tudi, da so jima bile obrazložene njune pravice in dolžnosti ter celoten postopek, ki sledi, da pa nista želela podpisati zapisnika za soglasje k meji niti zapisnika k nesoglasju z mejo, oziroma izjavila, da ne želita podpisati nobenega zapisnika.

24. Ob upoštevanju opisane vsebine zapisnika mejne obravnave sodišče ne najde podlage, da bi sledilo tožbenemu ugovoru tožnikov, da od njiju ni nihče zahteval, naj pokažeta mejo. Zapisnik je bil sestavljen na mejni obravnavi na kraju samem in ima vse podatke, ki so zahtevani v 32. členu ZEN. Iz zapisnika nadalje izhaja, da se tožnika s predlagano mejo nista strinjala, da svoje meje nista pokazala, da pa sta bila opozorjena na posledice take odklonitve. Odklonila sta podpis zapisnika tako za soglasje kot tudi za nesoglasje s predlagano mejo. Ob upoštevanju takega zapisnika sodišče ne najde razloga, da bi sledilo trditvam tožnikov, ki za svoje ugovore nista predložila ali predlagala nobenega relevantnega dokaza. Zapisnik namreč ni le tehnični instrument, pač pa je, če je sestavljen v skladu z zakonom, javna listina ter dokaz o poteku in vsebini opravljenega dejanja in danih ustnih izjav. Kot za vsako javno listino je tudi za zapisnik dovoljeno dokazovati, da so v njem zapisan potek in vsebina dejanja oziroma dane ustne izjave neresnične, breme takega dokazovanja pa nosi tisti, ki oporeka resničnosti teh navedb4. Tožnika, kot že rečeno, nista predložila nobenega dokaza, da navedbe v zapisniku niso resnične, zapisnik pa je bil sestavljen v skladu z določbami 32. člena ZEN in nanj tožnika nista podala pripomb, pač pa le odklonila njegov podpis. Sodišče zato zapisnik sprejema kot verodostojen dokaz o poteku mejne obravnave, kar pa pomeni, da na podlagi petega odstavka 31. člena ZEN šteje, da sta tožnika s tem, ko se s predlagano mejo nista strinjala, svoje meje pa nista pokazala, četudi sta bila opozorjena na posledice take opustitve, s predlagano mejo soglašala.

25. Tožnica je v tožbi oziroma njeni dopolnitvi še navajala, da naj ne bi bila povabljena k parcelaciji parc. št. 37/2 k.o. ..., ki meji na njene parcele, v pritožbi pa oba tožnika tudi, da spadata njuni zemljišči v poplavno območje, da so se podatki o namembnosti teh zemljišč spreminjali ter da sta parc. št. 130/3 in 130/4 te k.o. po namembnosti dvorana za kulturne prireditve, četudi se ne uporabljati s tem namenom. Sodišče pojasnjuje, da ne gre za vprašanja, ki so predmet tega upravnega spora niti za nepremičnine, ki bi bile v lasti tožnikov in se zato do teh navedb ne opredeljuje, saj za konkretni postopek niso relevantne.

26. Na podlagi vsega navedenega je sodišče zaključilo, da tožba ni utemeljena in jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo. O zadevi je odločitev sprejelo brez glavne obravnave, saj temelji na dokazih, ki so bili že izvedeni v postopku izdaje izpodbijane odločbe (drugi odstavek 51. člena ZUS-1), v tožbi pa niso navedena nova dejstva in dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1). Izvedbe glavne obravnave tudi sicer ni predlagala nobena od strank.

1 Predmet izpodbijane odločbe je tudi evidentiranje urejenega dela meje parc. št. 501/4 s sosednjo parc. št. 503/3 ter dela meje parc. št. 46/5 s sosednjimi parc. št. 46/2, 501/1, 507/7 in 501/4, vse k.o. ..., kot tudi parcelacija parc. št. 37/2, 41/1, 41/2, 43/9, 46/5, 501/4 in 501/7 te k.o., ki pa niso v lasti tožnikov in niso predmet tega upravnega spora, zato sodišče izreka in obrazložitve odločba, ki se nanaša na te nepremičnine, ne povzema. 2 Po določbi prvega odstavka 139. člena Ustave RS je občina samoupravna lokalna skupnost. 3 Tožničino sklicevanje na sodbi Upravnega sodišča RS, št. II U 344/2014-17 in št. IV U 212/2015-13, zato ni relevantno, saj je šlo v teh primerih za odločanje o postopku parcelacije v primeru razlastitve in ne za odločanje o postopku evidentiranja parcelacije na podlagi akta samoupravne lokalne skupnosti. 4 Androjna, Kerševan: Upravno procesno pravo, Upravni postopek in upravni spor; GV Založba Ljubljana; 2006, str. 218 - 223.