Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če iz podatkov v spisu (zdravstvene dokumentacije) izhaja, da ima stranka v postopku psihične težave, zaradi katerih se psihiatrično zdravi ter se stranka sklicuje na nesposobnost sodelovati v postopku, mora sodišče v skladu z 80. členom ZPP po uradni dolžnosti pri pristojnem organu opraviti poizvedbe o sposobnosti stranke samostojno in veljavno opravljati procesna dejanja.
Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu (1. in 3. točki izreka) razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da sklep o izvršbi opr. št. I 98/02838 z dne 26.6.1998 ostane v 1. točki izreka v veljavi tako, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki glavnico v višini 23.342,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10.3.1998 do plačila in izvršilne stroške v znesku 10.955,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26.6.1998 do plačila (1. točka izreka sodbe) ter toženi stranki naložilo povrnitev pravnih stroškov tožeče stranke v znesku 34.740,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17.2.2004 do plačila ( točka 3. izreka sodbe). V 2. točki izreka pa je sklep o izvršbi v 1. točki zaradi umika za znesek 24.809,00 SIT razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo.
Smiselno je prisodilni del sodbe, torej 1. in 3. točko izreka, z laično pritožbo izpodbijala tožena stranka, ki je sodišču prve stopnje očitala bistveno kršitev določb pravdnega postopka ter izpodbijala dejanske ugotovitve prvostopnega sodišča (1. in 2. točka I. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). V pritožbi navaja, da ji sodišče prve stopnje ni omogočilo prisostvovati na glavni obravnavi. Pritožnica se namreč že nekaj let psihiatrični zdravi, zaradi česar je veliko odsotna, poleg tega je tudi psihično ter fizično nesposobna sodelovati v postopku pred sodiščem. V dokaz svojih navedb je predložila obširno zdravstveno dokumentacijo. Glede dejanskih ugotovitev v izpodbijani sodbi pa je navedla, da je zaradi previsokih računov večkrat urgirala pri tožeči stranki in tudi pri S.. Novi upravnik pri S. je konec leta 2003 ugotovil, da je prišlo do nepravilnih (previsokih) računov za vodo in sicer zaradi netočnega razdeljevanja vode na osebe. Glede svojih trditev je predlagala, da sodišče zasliši prejšnjega upravnika na S., zastopnika P. K. ter tožeče stranke.
Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.
Pritožba je utemeljena.
Predmetni spor glede na vrednost spornega predmeta predstavlja spor majhne vrednosti (445. člen ZPP), pri čemer so bila v postopku na prvi stopnji pravilno uporabljena pravila takšnega postopka (določbe 442. člena do 458. člena ZPP). Kot to določa I. odstavek 458. člena ZPP se sme sodba, s katero je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz II. odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava, na kar sta bili stranki pravilno opozorjeni v pravnem pouku izpodbijane sodbe.
Glede na pritožbene navedbe toženke, da se ima psihične probleme, zaradi česar se psihiatrično zdravi, kar izhaja tudi iz zdravstvene dokumentacije v spisu, ki jo je sodišču predložil že mož toženke, hkrati s pritožbo pa tudi toženka (odpustno pismo S. b. C. pod prilogo B1, napotnice pod prilogami B3, B4), bi sodišče prve stopnje moralo ravnati v skladu z 80. členom ZPP, ki mu nalaga, da mora med rednim postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je stranka pravdno sposobna oziroma ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik ter ali ima zakoniti zastopnik posebno dovoljenje, kadar je to potrebno. Procesna (pravdna) sposobnost stranke je namreč splošna procesna predpostavka, na katero pazi sodišče ves čas postopka in sicer po uradni dolžnosti. Tako so razlogi sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, da bi mož toženke moral dokazati morebitno nesposobnost toženke sodelovati v postopku pred sodiščem, napačni, saj mu ZPP takšne dolžnosti ne nalaga, ampak nasprotno določa, da takšno sposobnost strank preveri sodišče samo po uradni dolžnosti.
Pritožbi je zato potrebno ugoditi in ker je prvostopno sodišče zagrešilo zgoraj navedeno absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke II. odstavka 339. člena ZPP je sodišče druge stopnje sodbo v izpodbijanem prisodilnem delu (1. in 3. točki izreka sodbe) razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (354. člen ZPP).
V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje v skladu z 80. in naslednjimi členi ZPP o procesni sposobnosti strank v civilni pravdi, najprej pri pristojnem organu opraviti poizvedbe o sposobnosti toženke samostojno in veljavno opravljati procesna dejanja, nato pa postopek ustrezno nadaljevati, upoštevaje določila ZPP.
Izrek o stroških v zvezi s pritožbo odpade, ker jih pritožnica ni priglasila.