Jedro

Tožnik šele v tožbi prvič ugovarja vrednosti nepremičnine. Kljub temu, da je bil v dopisu seznanjen z vrednostjo, ki jo bo toženka upoštevala v postopku preverjanja upravičenosti do BPP, tožnik šele v tožbi prvič opozori, da je bila v odločbi o dodelitvi BPP upoštevana nižja vrednost, pri čemer se na hiši niso izvedli nobeni posegi. Navedeni tožnikov ugovor je šteti za tožbeno novoto, ki je v postopku upravnega spora ni dopustno upoštevati.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano odločbo je toženka odločila, da je tožnik neupravičeno prejel brezplačno pravna pomoč (v nadaljevanju BPP), zato je dolžan povrniti stroške, izplačane iz tega naslova, v znesku 2.350,96 EUR, na račun toženke, in sicer v roku 30 dni po prejemu odločbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bila tožniku dodeljena BPP v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na prvi stopnji v kazenski zadevi. Ob sklicevanju na 41., 42. in 43. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) toženka ugotavlja, da se je tožnikovo premoženjsko stanje naknadno spremenilo do te mere, da vpliva na pravico do BPP. Na podlagi sklepov o dedovanju ter pogodb o razdružitvi nepremičnin je tožnik postal lastnik večjega števila nepremičnin. Nepremičnine parc. št. 464/2, 306/2, 1035/1, 311/4, 1006/7, 1243/21, 169/1, 804, 1052/13, 310, 465/2, 174/2, 473, 803, 1006/6, vse k.o. ..., so kmetijska oziroma gozdna zemljišča, zato se ne upošteva njihova vrednost, temveč katastrski dohodek. Nepremičnine parc. št. 85, 86/1, in 89/7, vse k.o. ..., pa so stavbna zemljišča, zato se upošteva njihova vrednost, ki znaša 4.730,00 EUR. Na nepremičnini parc. št. 89/5, k.o. ..., stoji stavba št. 153, stanovanje v enostanovanjski stavbi na naslovu A., katere vrednost znaša 63.100,00 EUR. Z navedenim je bil tožnik seznanjen, pojasnil je, da ima stalno prebivališče na naslovu v A., na naslovu B., pa prebivajo žena, sin in hčerka. Navedeno je toženka upoštevala pri ugotavljanju vrednosti stanovanj v lasti tožnikove družine, na podlagi prve točke prvega odstavka 18. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) in prvega odstavka 14. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem. Uporabna površina stanovanja na naslovu A., znaša 74,10 m2, zato se stanovanje na tem naslovu upošteva v vrednosti 12.007,00 EUR. Hkrati je tožnikova žena lastnica stanovanja na naslovu B., katerega vrednost znaša 162.200,00 EUR. Uporabna površina stanovanja na tem naslovu znaša 165,10 m2, primerna vrednost stanovanja, upoštevaje, da na navedenem naslovu prebivajo tri osebe, pa znaša 110 m2, zato se upošteva vrednost stanovanja v višini 54.132,00 EUR. Tudi v zvezi z navedenimi ugotovitvami je imel tožnik možnost izjave. Ob upoštevanju 14. člena ZBPP in 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre), ki kot izključitveni razlog za prejem denarne socialne pomoči določa premoženje, ki dosega ali presega znesek 23.274,24 EUR, je toženka ugotovila, da premoženje tožnika in njegove družine presega navedeni znesek. Navedbe tožnika, da bi bilo treba stanovanje v B. izločiti iz obsega upoštevnega premoženja, toženka ni upoštevala, saj se materialni položaj tožnika in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje oseb, ki se poleg prosilca upoštevajo po ZUPJS, ne upošteva se le tisto premoženje, ki je izvzeto v skladu z 18. členom istega zakona. Ker že vrednost stavbnih zemljišč in presežek vrednosti primernega stanovanja na naslovu B,, kateri tožnik ni oporekal, presega finančni mejnik za dodelitev BPP, se toženka do navedb glede vrednosti stanovanja na naslovu A,, ni opredeljevala.

3.Tožnik vlaga tožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Opozarja, da je toženka pri ugotavljanju njegovega premoženja napačno upoštevala, da nepremičnine parc. št. 85, 86/1, 89/5 in 89/7, vse k.o. ..., spadajo v njegovo premoženje, saj predstavljajo delno javno cesto in delno kmetijsko zemljišče, zato bi morala pri ugotavljanju vrednosti teh nepremičnin upoštevati zgolj odstotek dejanske rabe. Toženka je nadalje upoštevala stanovanjsko stavbo na naslovu A., kljub temu, da je tožnik temu nasprotoval. Toženka je njegov odgovor iz dopisa zgolj povzela, do njegove vsebine pa se ni opredelila. Ker je vrednosti nasprotoval, bi morala toženka ugotoviti pravilno vrednost nepremičnine in v zvezi s tem pridobiti dodatne podatke ali dokaze. Toženka je tudi napačno upoštevala nepremičnino njegove žene na naslovu B. Ker je v dopisu navedel, da se je bil zaradi nevzdržnih razmer s hčerko C. C. prisiljen izseliti iz navedene nepremičnine, z družino, z izjemo sina, ni več povezan. Poleg tega je vrednost nepremičnine nepravilna, saj je toženka njeno vrednost ocenila na 162.200,00 EUR, v odločbi o dodelitvi BPP z dne 29. 10. 2019 pa na 69.968,00 EUR. Ker na nepremičnini niso bili izvedeni nobeni posegi, ki bi vrednost hiše povečali za kar 43 %, je toženka tudi v tem delu zmotno ugotovila dejansko stanje, v obrazložitvi pa tudi ni pojasnila, zakaj ni upoštevala že ugotovljene vrednosti nepremičnine. Glede na navedeno sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženki v ponovni postopek in ji naloži povrnitev stroškov postopka.

4.Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise zadeve.

5.Tožba ni utemeljena.

6.V obravnavani zadevi je toženka kot pravno podlago za odločitev uporabila določbe 41., 42. in 43. člena ZBPP. Po 43. členu ZBPP gre za neupravičeno prejeto BPP v treh primerih: če je bila upravičencu dodeljena na podlagi (1) lažnega prikazovanja podatkov ali (2) zamolčanja podatkov ali (3) spremembe podatkov v smislu drugega odstavka 41. člena ZBPP. Slednji določa, da mora upravičenec pristojno strokovno službo v času od dodelitve BPP do dneva dokončnega obračuna stroškov obveščati o vseh dejstvih in okoliščinah oziroma vseh spremembah, ki vplivajo ali bi vplivale na pravico do BPP ter na obliko, obseg in obdobje prejemanja. ZBPP toženi stranki omogoča, da začne po uradni dolžnosti postopek ugotavljanja upravičenosti do BPP, kadar ugotovi, da so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi bilo potrebno izdati drugačno odločbo o upravičenosti do BPP, ker upravičenec ni več upravičen do BPP ali je upravičen v ožjem obsegu ali le za nekatere oblike BPP. Po izvedenem ugotovitvenem postopku strokovna služba pristojnemu organu za BPP predlaga izdajo odločbe, s katero se ugotovi prenehanje upravičenosti do BPP ali določi drug obseg ali obliko BPP. O spremembah odloči pristojni organ za BPP takoj (42. člen ZBPP).

7.V zadevi ni sporno, da je bila tožniku z odločbo št. Bpp 399/2019 z dne 29. 10. 2019 odobrena BPP in da je bila iz naslova odobrene BPP odvetnici s sklepom št. Bpp 399/2019 z dne 13. 9. 2023 odmerjena in izplačana nagrada in stroški v znesku 2.350,96 EUR. V zadevi tudi ni sporno, da je tožnik v obdobju od 27. 1. 2022 do 3. 2. 2023 na podlagi sklepov o dedovanju ter pogodb o razdružitvi solastnega premoženja pridobil premoženje in sicer večje število nepremičnin. Prav tako ni sporno, da tožnik kljub temu, da je bil na to opozorjen z odločbo o dodelitvi BPP, v skladu s tretjim odstavkom 41. člena ZBPP toženki ni sporočil spremembe svojega premoženjskega stanja. Toženka je zato pravilno postopala, ko je začela s postopkom ugotavljanja upravičenosti do BPP. Med strankama ostaja sporno upoštevanje stanovanja v B. in vrednost hiše v A. pri ugotavljanju tožnikovega novega premoženjskega stanja.

8.Sodišče ugotavlja, da je toženka v skladu s prvim odstavkom 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) tožnika pred izdajo izpodbijane odločbe seznanila z ugotovljenim dejanskim stanjem in ga pozvala, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za odločbo, tudi v zvezi z nepremičnino v B. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, je tožnik v odgovoru na poziv z dne 29. 4. 2024 pojasnil le, da se je bil iz stanovanja prisiljen izseliti zaradi nevzdržnih razmer s hčerko C. C., zato naj se navedena nepremičnina ne upošteva pri ugotavljanju njegovega materialnega položaja. V tožbi dodatno opozori na 3. točko 11. člena ZUPJS. Slednja določa, da se pri ugotavljanju materialnega položaja osebe (torej prosilca za BPP) ne upošteva njen zakonec, ki v življenjski skupnosti ni več dejansko povezan z družino in je začet postopek za razvezo zakonske zveze. Zakonska določba je po presoji sodišča jasna in jo tudi ustaljena sodna praksa razlaga tako, da morata biti za neupoštevanje zakonca kumulativno izpolnjena oba pogoja, torej dejanska nepovezanost zakoncev in začetek postopka za razvezo zakonske zveze. Tožnik v odgovoru na poziv ni podal nobenih trditev in dokazov glede nepovezanosti z ženo oz. družino, prav tako ni zatrjeval niti izkazal, da je bila vložena zahteva za razvezo zakonske zveze. Takih trditev ne navaja niti v tožbi, zato pogoji za neupoštevanje materialnega položaja tožnikove žene, upoštevaje 3. točko 11. člena ZUPJS, niso podani. To pomeni, da je toženka pri ugotavljanju materialnega položaja tožnika in njegove družine pravilno upoštevala premoženje tožnikove žene, torej stanovanja v B..

9.V zvezi z navedeno nepremičnino sodišče ugotavlja, da tožnik šele v tožbi prvič ugovarja njeni vrednosti. Kljub temu, da je bil v dopisu z dne 18. 4. 2024 seznanjen z vrednostjo, ki jo bo toženka upoštevala v postopku preverjanja upravičenosti do BPP, tožnik šele v tožbi prvič opozori, da je bila v odločbi o dodelitvi BPP upoštevana nižja vrednost, pri čemer se na hiši niso izvedli nobeni posegi. Navedeni tožnikov ugovor je šteti za tožbeno novoto, ki je v postopku upravnega spora ni dopustno upoštevati. Sodišče namreč v upravnem sporu razišče oziroma preizkusi dejansko stanje le v okviru tožbenih navedb (prvi odstavek 20. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), po določbi tretjega odstavka 20. člena ZUS-1 pa stranke v postopku upravnega spora ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost ta dejstva in dokaze navajati oziroma predlagati v postopku pred izdajo akta. Tožnik bi torej lahko v tožbi navedel nova dejstva in nove dokaze, vendar bi ob tem moral obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. Tožnik takih opravičljivih razlogov ni navedel. Enako velja tudi za tožbene navedbe, da nepremičnine parc. št. 85, 86/1 in 89/7, k.o. ..., predstavljajo delno javno cesto in delno kmetijsko zemljišče. Tudi te trditve je tožnik prvič podal šele v tožbi, ne da bi pojasnil, zakaj jih je podal šele v tej fazi postopka.

10.Iz izpodbijane odločbe izhaja, da znaša vrednost nepremičnine na naslovu B., 162.200,00 EUR. Ob upoštevanju oseb, ki v njej prebivajo (3), in primerne vrednosti stanovanja (110 m2), je toženka vrednost navedenega stanovanja pravilno upoštevala v višini 54.132,00 EUR. To pa pomeni, da je tožnik že s presežkom vrednosti primernega stanovanja v B. presegel finančni mejnik za dodelitev BPP,¹ zato se tudi po presoji sodišča toženki ni bilo treba opredeljevati do vrednosti hiše v A.. Kršitev pravil postopka, ki se očita v tožbi, zato ni podana.

11.Glede na navedeno je toženka pravilno ugotovila, da se je tožnikov materialni položaj izboljšal do te mere, da ni več upravičen do BPP. Plačana BPP v znesku 2.350,96 EUR se zato šteje za neupravičeno prejeto. Toženka je tako pravilno odločila, da jo je tožnik dolžan vrniti. Ne glede na navedeno sodišče dodajo, da lahko tožnik še vedno na podlagi četrtega odstavka 43. člena ZBPP toženki predlaga sklenitev pisnega dogovora o načinu vračila neupravičene prejete BPP, na kar je bil opozorjen že v obrazložitvi izpodbijane odločbe.

12.Po povedanem je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožbene navedbe pa neutemeljene. Prav tako sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, zato je tožbo na podlagi 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

13.Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

14.Sodišče je o zadevi odločilo na podlagi pisnih vlog in pisnih dokazov brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 279.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, saj sta se stranki glavni obravnavi pisno odpovedali.

-------------------------------

¹ Ta glede na določbo drugega odstavka 14. člena ZBPP v zvezi s 27. členom ZSVarPre kot izključitveni razlog za prejem denarne socialne pomoči določa premoženje, ki se upošteva po ZUPJS, ki dosega ali presega višini 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, tj. znesek 23.274,24 EUR.