Jedro

Sodišče prve stopnje je opravilo narok na kraju samem v skladu z določbami 134. in 135. člena ZNP in s pomočjo izvedenca geodetske stroke so bile opravljene potrebne izmere in napravljena skica, iz katere je razviden sporni prostor ter meja, ki jo je sodišče določilo v skladu s pravili iz 136. člena ZNP.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom določilo mejo med parc. št. 134/1 k.o. ..., ki je v solasti predlagateljev in parc. št. 135 k.o. ...., ki je v lasti nasprotnega udeleženca in sicer tako, da poteka od mejnika št. 1 do mejnika št. 2, ki se nahajata na točkah, natančno opisanih v 1. točki izreka sklepa ter razvidnih iz priložene skice izmere sodnega izvedenca geodetske stroke, ki je sestavni del sklepa. Vrednost spornega predmeta je sodišče ocenilo na 20.000,00 SIT, zato je urejalo mejo po močnejši pravici, glede stroškov nepravdnega postopka pa je odločilo, da bodo odmerjeni s posebnim sklepom. Proti temu sklepu se je pritožil nasprotni udeleženec. Navaja, da je bila prej to ena parcela, sedaj so tri parcele, pri čemer so sami lastniki dveh delov parcele, katero so kupili od A. P.. Za tretji del parcele oziroma sporne njive pa so se vseskozi zanimali, ali bi jo bilo mogoče tudi odkupiti. Da je to njivo kupil predlagatelj in njegova žena, je po mnenju nasprotnega udeleženca povsem nezakonito, saj v nobene primeru Zakon o kmetijskih zemljiščih ne dovoljuje, da se najboljša zemlja prodaja komurkoli in da se celotne parcele drobijo, namesto da se jih združuje v celote. Prednost po vrstnem redu imajo solastniki, to pa so oni. Zaradi takšnih posegov in del se niso udeleževali meritev, kajti ob nakupu so jim bile meje pokazane označene z znamenji. Ni pa sporen le rdeči pas, katerega ponazarja skica, sporna je 1/3 te njive, katero sta si po smrti A. P. sami razdelili hči A. in teta F.. Za to njivo so bili vseskozi kupec, kot še danes, po dnevni ceni, da ostane celota, kot je bila. Pritožba ni utemeljena. Materialnopravne določbe za ureditev meje vsebuje Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP), ki vsebuje načela za urejanje mej v določbah členov 131 do 139. Določbo 136. čl. ZNP citira in se nanjo pravilno opira pri odločitvi tudi sodišče prve stopnje. V sodnem nepravdnem postopku se meja ureja na tri načine in sicer predvsem po močnejši pravici, subsidiarno po zadnji mirni posesti, v skrajnem primeru po pravični oceni sodišča. Po pravici, ki je močnejša, lahko sodišče odloči, ko je vrednost spornega mejnega prostora manjša od določene vrednosti (80.000,00 SIT upoštevaje določbo 1. odst. 43. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. SFRJ št. 4/77 s spremembami - v nadaljevanju ZPP/77) oziroma, če je večja, pa sta udeleženca pristala na dopustnost dokazovanja močnejše pravice v nepravdnem postopku. V obravnavani zadevi je prvostopno sodišče ocenilo vrednost spornega prostora na 20.000,00 SIT, zato je dopustno v nepravdnem postopku sporno mejo raziskovati in o njej odločiti na podlagi določila 1. odst. 136. člena ZNP. Predlagatelja sta v postopku najprej predlagala, da se meja določi po uživanju, s tem, da je ločnica med kulturama, ki se gojita na obeh parcelah, tudi njuna zatrjevana uživalna meja. Kasneje sta nekoliko spremenila predlog, češ naj bi bila meja uživanja identična mapni meji, ki po ugotovitvah izvedenca geodetske stroke le v manjši meri odstopa od zatrjevane uživalne meje in sicer za približno 0,5 m v parcelo nasprotnega udeleženca po celi dolžini glede na ločnico med kmetijskima kulturama. Ker se pritožnik ni udeleževal postopka, pač pa mu zgolj pavšalno ugovarjal, je po natančno izvedenem dokaznem postopku pravilna in edino logična ureditev meje, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje je opravilo narok na kraju samem v skladu z določbami 134. in 135. člena ZNP, s pomočjo izvedenca geodetske stroke so bile opravljene potrebne izmere in napravljena skica, iz katere je razviden sporni prostor ter meja, ki jo je sodišče določilo v skladu s pravili iz 136. člena ZNP. Na podlagi tako opravljenega dokaznega postopka je mejo med parcelama parc. št. 134/1 in 135 k.o. ... določilo po ločnici med obema kmetijskima kulturama, kar dejansko pomeni določitev meje po zadnji mirni posesti, obenem pa je pojasnjeno, da potek mapne meje le v neznatni meri odstopa (cca 0,58 m) v škodo predlagateljema. Da se je v razlogih prvostopno sodišče sklicevalo zgolj na 1. odst. 136. člena ZNP, ne vpliva na odločitev, saj je ta pravilna, razlogi obrazložitve sklepa pa so natančni in razumljivi. Pritožnik v pritožbi sicer smiselno oporeka dokazni oceni sodišča, vendar se pri tem sklicuje na okoliščine, ki niso pomembne pri odločitvi v tem nepravdnem postopku, saj se nanašajo le na postopek pridobitve lastninske pravice predlagateljev na parc. št. 134/1 k.o. ... oziroma na pravilnost in upravičenost nakupa parcele. Pritožba zato ni utemeljena in ker sodišče prve stopnje tudi ni storilo nobene kršitve, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, jo je potrebno zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 380. člena ZPP/77 v zvezi s 37. členom ZNP).