Jedro

Ker tožeča stranka terjatve iz naslova stroškov ni uveljavljala v stečajnem postopku, je njen stroškovni zahtevek neutemeljen.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se stroškovni zahtevek tožeče stranke zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da mora tožena stranka povrniti tožeči stranki pravdne stroške v znesku 1.136,76 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev dalje.

2. Tožena stranka je proti takšni odločitvi vložila pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja, kot navaja, vse pritožbene razloge. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi ter zavrne zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov. Navaja, da tožba ni bila vročena stečajnemu upravitelju, zato se pravda med strankama še ni začela, kar pomeni, da pravdnih stroškov tožeče stranke ni mogoče naložiti v plačilo toženi stranki. Tudi, če bi bila tožba pravilno vročena, je odločitev napačna. Tožena stranka namreč ni dala povoda za tožbo. V času vložitve tožbe je bila tožena stranka v postopku prisilne poravnave. Glede na določbo 151. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolvetnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) ni smela razpolagati s svojim premoženjem. Zato tožeči stranki tudi ni smela izstaviti zemljiškoknjižne listine, primerna za vpis lastninske pravice. Prijavljena izločitvena pravica tožeče stranke je bila v stečajnem postopku v celoti priznana. Sodišče bi moralo uporabi 157. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki ureja položaj, ko tožena stranka ni dala povoda za tožbo in je pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo oziroma še preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari. Tožeča stranka bi morala prijaviti stroške v stečajni postopek, ker jih ni, je ta terjatev prenehala, glede na dejstvo, da so pravdni stroški nastali že pred začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko. Pri tem se sklicuje na peti odstavek 196. člena in šesti odstavek 60. člena ZFPPIPP.

3. Pritožba je bila vročena v odgovor tožeči stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožeča stranka je v obravnavani zadevi vložila tožbo 10. 11. 2017 zoper toženo stranko, ki je bila takrat v postopku prisilne poravnave. Zaradi uvedbe stečajnega postopka 23. 11. 2017 je bil v obravnavani zadevi postopek prekinjen. S sklepom z dne 23. 7. 2018 je prvostopenjsko sodišče prekinjeni postopek nadaljevalo in tožbo zavrglo, zaradi pomanjkanja pravnega interesa, potem ko je ugotovilo, da je bila vtoževana terjatev tožeče stranke v celoti priznana kot ločitvena pravica.

6. Nepravilno je pritožbeno stališče, da tožeči stranki ne pripadajo stroški že zato, ker se pravda zaradi nepravilne vročitve toženi stranki, še ni začela. Po 151. členu ZPP so pravdni stroški izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka. Ta pa se po 179. členu ZPP začne s tožbo. Nagrada za opravljeno storitev vložitve tožbe in s tem povezani materialni stroški so torej stroški, ki so nastali v pravdnem postopku z uveljavljanjem terjatve pred začetkom stečajnega postopka. Do začetka stečajnega postopka je tožeča stranka tudi pravilno s tožbo v pravdi uveljavljala sodno varstvo svojega materialnopravnega upravičenja. Prva dva sklopa pritožbenih razlogov, ki jih izpostavlja tožena stranka, zato nista pravilna.

7. Pravilno pa je pritožbeno stališče, da terjatev tožeče stranke za povrnitev pravdnih stroškov ne obstoji. V 3. točki drugega odstavka 60. člena ZFPPIPP je določena dolžnost prijave stroškov, nastalih z uveljavljanjem terjatev v sodnem postopku pred začetkom stečajnega postopka. Gre za pozitivno procesno predpostavko, ki mora biti izpolnjena, da bi sodišče v pravdnem postopku, ne glede na način njegovega končanja po izpolnitvi pogojev za nadaljevanje postopka, smelo odločati o zahtevku upnika za povrnitev pravdnih stroškov, ki so nastali do začetka stečajnega postopka. V šestem odstavku 60. člena ZFPPIPP je določeno, da če zahtevek za priznanje terjatve ne vsebuje zneska stroškov iz omenjene 3. točke drugega odstavka 60. člena, velja, da upnik v postopku zaradi insolventnosti teh stroškov ne uveljavlja. Tožeča stranka v svojem stroškovnem zahtevku obstoja navedene pozitivne procesne predpostavke ni zatrjevala. Prav tako v odgovoru na tožbo ni odgovorila na pritožbene navedbe tožene stranke o neizpolnjenosti navedene procesne predpostavke. Ker torej terjatve iz naslova stroškov ni uveljavljala v stečajnem postopku, je njen stroškovni zahtevek neutemeljen. Na podlagi 3. točke 365. člena ZPP je bilo zato treba pritožbi ugoditi in spremeniti sklep sodišča prve stopnje tako, da se zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov pravdnega postopka, ki so ji nastali do začetka stečajnega postopka, zavrne.