Jedro

V postopku v sporih majhne vrednosti ne velja določba drugega odstavka 286. člena ZPP, po kateri bi lahko stranki še kasneje navajali nova dejstva in predlagali dokaze, če tega brez svoje krivde nista zmogli storiti v pravdnem postopku, ki sledi izvršilnemu postopku, najkasneje v prvi pripravljalni vlogi ter v zelo omejenem obsegu vsaka še v eni pripravljalni vlogi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v I. in II. točki izreka potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da v celoti ostane v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 167652/2015 z dne 28. 1. 2016, s katerim je bilo toženi stranki (v nadaljevanju toženki) naloženo, da mora v roku 8 dni tožeči strani (v nadaljevanju tožnici) plačati glavnico v znesku 215,06 EUR in zakonske zamudne obresti od zneskov: 10,82 EUR od 16. 1. 2014 do plačila, 12,64 EUR od dne 16. 2. 2014 do plačila, 0,05 EUR od 16. 3. 2014 do plačila, 12,64 EUR od 16. 3. 2014 do plačila, 12,46 EUR od 16. 4. 2014 do plačila, 11,64 EUR od 16. 5. 2014 do plačila, 11,64 EUR od 16. 6. 2014 do plačila, 11,64 EUR od 16. 7. 2014 do plačila, 11,64 EUR od 16. 8. 2014 do plačila, 11,64 EUR od 16. 9. 2014 do plačila, 11,64 EUR od 16. 10. 2014 do plačila, 11,64 EUR od 16. 11. 2014 do plačila, 11,64 EUR od 16. 12. 2014 do plačila, 11,64 EUR od 16. 1. 2015 do plačila, 11,61 EUR od 16. 2. 2015 do plačila, 11,61 EUR od 16. 3. 2015 do plačila, 11,61 EUR od 16. 4. 2015 do plačila, 11,61 EUR od 16. 5. 2015 do plačila, 11,61 EUR od 16. 6. 2015 do plačila, 2,00 EUR od 8.12. 2015 do plačila, 2,00 EUR od 6. 11. 2015 do plačila, ter izvršilne stroške v znesku 74,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 4. 2016 do plačila (I. točka izreka). Odločilo je še, da je toženka dolžna tožnici v roku 8 dni povrniti stroške pravdnega postopka v znesku 381,27 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila (II. točka izreka). Začasnemu zastopniku toženke, odvetniku S.P., je priznalo stroške zastopanja toženke v višini 371,27 EUR (III. točka izreka) in tožnici naložilo, da v roku 15 dni za nagrado začasnega zastopnika doplača znesek 271,27 EUR na TRR okrožnega sodišča v Mariboru (IV. točka izreka).

2. Zoper I. in II. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje se pravočasno po pooblaščencu pritožuje toženka, zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Materialnopravno zmoten je po njeni oceni prvostopenjski zaključek o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Ker sodišče prve stopnje ni podalo obrazložitve glede pravočasnosti trditvene podlage toženke v zvezi z materialno pravnim ugovorom o pomanjkanju pasivne legitimacije za tožbo, uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Obrazložitev sodbe je v očitnem nasprotju z vsebino listin v spisu, posledično pa sodbe ni mogoče preizkusiti in je tudi zato podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Toženka je pravočasno navajala, da je šele dne 5. 10. 2016 prvič vzpostavila stik s pooblaščencem oziroma začasnim zastopnikom (po prejemu vabila na narok za glavno obravnavo) in ga seznanila, da sama na naslovu S. 75, Maribor ne živi več od leta 2007, saj je bilo stanovanje prodano na dražbi. Lastnik je po nakupu na dražbi zamenjal ključavnico in toženka ni imela dostopa v stanovanje, o tem pa je v pisni obliki obvestila tudi tožnico, ki je bila o spremembi lastništva tudi sama obveščena. Toženka je tako pravočasno, v roku 8 dni od dneva vzpostavitve stika z začasnim zastopnikom podala trditev, da ne dolguje tožnici ničesar, saj sama ni odjemnica električne energije od leta 2007 dalje in je tožnica dolžna te stroške obračunati novemu lastniku. Prav tako je zatrjevala, da tožnica ni izkazala, na kaj naj bi se vtoževani znesek sploh nanašal, torej za katere dobave naj bi šlo. Sodišče prve stopnje je trditve toženke opredelilo kot prepozne, pri tem pa je spregledalo določilo ZPP, da stranka v določenih primerih brez svoje krivde ne more navajati trditev pravočasno, kot je to v obravnavanem primeru. Toženki je zaradi odsotnosti naslova za vročanje bil postavljen začasni zastopnik, ki vsebinskih ugovorov brez stika s stranko ne more podati v roku, ki se predvideva v sporih majhne vrednosti. Toda takoj, ko je toženka z njim vzpostavila stik, je začasni zastopnik to tudi navajal in predložil dokazila, ki jih sodišče prve stopnje neutemeljeno ni upoštevalo, s tem pa je na škodo toženke kršilo določbe pravdnega postopka. Določila pravdnega postopka pa je kršilo tudi zato, ker se ni opredelilo do pravočasne trditvene podlage toženke iz ugovora zoper sklep o izvršbi, v katerem je toženka navedla, da je terjatev med strankama sporna, ker dolžnica upniku ne dolguje ničesar, kot dokaz pa je predlagala zaslišanje strank. Toženka je z izpovedbo dodatno obrazložila ugovor, zato je zmotna ugotovitev sodišča prve stopnje, da toženka ni podala nobenih trditev v zvezi z z neobstojem dolga. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni, tako da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, tožnici pa naloži povrnitev vseh toženkinih stroškov postopka v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila. Tožnici pa naj naloži v plačilo tudi priglašene stroške pritožbenega postopka. Podrejeno predlaga ugoditev pritožbi in razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V predmetni zadevi gre za spor majhne vrednosti po 443. členu ZPP. Po 458. členu ZPP se sme sodba v sporu majhne vrednosti izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava; ne glede na to pa lahko sodišče druge stopnje razveljavi sodbo in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, če ugotovi, da je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ter relativne bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP niso dovoljeni pritožbeni razlogi. Sodišče prve stopnje je postopek vodilo kot spor majhne vrednosti in je tudi v pravnem pouku izpodbijane sodbe stranke postopka ustrezno opozorilo na dovoljene pritožbene razloge.

6. Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje preizkusilo v izpodbijanem delu in sicer v okviru presoje utemeljenosti pritožbenih navedb, kot tudi v okviru uradnega pritožbenega preizkusa zadeve po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi z 458. členom ZPP. Pri tem ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni storilo v pritožbi uveljavljanih in po uradni dolžnosti upoštevnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, sodba vsebuje vse razloge o odločilnih dejstvih, ki so jasni in med njimi ni nasprotij. V okviru zatrjevanj strank ter zanje ponujenih dokazov je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje, nanj pa pravilno uporabilo določbe materialnega prava.

7. Ker bivališče toženke ni bilo znano, ji je sodišče skladno z določili 82. člena ZPP na predlog tožnice postavilo začasnega zastopnika. Ta ima po prvem odstavku 83. člena ZPP vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika. To pomeni, da ima v pravdi enak položaj, kot bi ga imela sama stranka. Vročajo se mu vsa sodna pisanja (137. člen ZPP), tudi zasliši se ga lahko kot stranko (ne pa kot pričo). Vsa dejanja torej opravlja v imenu in za račun stranke, kateri je postavljen za začasnega zastopnika. (1) Pred sodiščem prve stopnje ugotovljena dejstva, ki so bila razlog za postavitev začasnega zastopnika, niso predmet pritožbe.

8. V pritožbi smiselno uveljavljani bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, v zvezi z neupoštevanjem toženkinih navedb iz druge pripravljalne vloge in odsotnosti razlogov o trditvah toženke z ugovora zoper sklep o izvršbi, nista podani. Toženka je prvo pripravljalno vlogo podala 23. 6. 2016, tožnica na njeno vlogo ni odgovorila in ni vložila nobene vloge, nato pa je toženka dne 6. 10. 2016 podala drugo pripravljalno vlogo, v kateri je začasni zastopnik navedel, da je 5. 10. 2016 uspel prvič vzpostaviti stik s toženko in da je bilo stanovanje, za katerega tožnica od toženke zahteva plačilo električne energije, v letu 2007 prodano na dražbi, ter predložila dokaze o tem. Sodišče prve stopnje je te navedbe in dokaze ocenilo kot prepozne in jih zato pri presoji ni upoštevalo. Ravnanje sodišča prve stopnje je bilo skladno z določbami 451., 452. in 453. člena ZPP. V sporu majhne vrednosti, ki je posledica izvršilnega postopka, mora tožeča stranka v prvi pripravljalni vlogi, vloženi po ugovoru zoper sklep o izvršbi, navesti vsa dejstva in predlagati vse dokaze, tožena stranka pa prav tako v prvi pripravljalni vlogi (451. člen ZPP). Nato lahko vsaka vloži še po eno pripravljalno vlogo, v roku 8 dni od prejema vloge nasprotne stranke, v kateri lahko odgovori na navedbe nasprotne stranke podane v njeni vlogi (tretji in četrti odstavek 452. člena ZPP), ne more pa več navajati novih dejstev in predlagati dokazov. V drugi pripravljalni vlogi stranka ne sme navajati novih dejstev in dokazov, razen kolikor je to nujno zaradi odgovora na navedbe nasprotne stranke v pripravljalni vlogi. Sodišče namreč novih navedb in dokazov strank v drugi pripravljalni vlogi ne sme upoštevati (453. člena ZPP).

9. Navedbe, ki jih je toženka podala v drugi pripravljalni vlogi dne 6. 10. 2016 ne predstavljajo odgovora na navedbe nasprotne stranke, saj je nanje odgovorila že z vlogo z dne 23. 6. 2016, tožnica pa v vmesnem času ni vložila nobene pripravljalne vloge. Toženkine navedbe in predloženi dokazi torej niso bili nujni zaradi odgovora na navedbe tožnice v pripravljalni vlogi, zato gre za nedovoljena nova dejstva in dokaze. V nasprotju s stališčem pritožbe, pa v postopku v sporih majhne vrednosti ne velja določba drugega odstavka 286. člena ZPP, po kateri bi lahko stranki še kasneje navajali nova dejstva in predlagali dokaze, če tega brez svoje krivde nista zmogli storiti v pravdnem postopku, ki sledi izvršilnemu postopku, najkasneje v prvi pripravljalni vlogi ter v zelo omejenem obsegu vsaka še v eni pripravljalni vlogi. (2) Ker sodba sodišča prve stopnje torej utemeljeno ne sledi nedovoljenim novim dejstvom in dokazom toženke, slednja ne more uspeti s pritožbenim uveljavljanjem nasprotja med obrazložitvijo sodbe in vsebino listin (prepoznih dokazov) v spisu in s tem povezano bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

10. Tudi navedbe toženke, da tožnica ni izkazala, na kaj naj bi se vtoževani znesek sploh nanašal, katere dobave naj bi zajemal, so bile podane šele v drugi pripravljalni vlogi z dne 6. 10. 2016, in prav tako niso bile nujne zaradi odgovora na (drugo) pripravljalno vlogo tožnice, saj tožnica takšne vloge sploh ni podala, zato bi jih toženka morala podati v svoji pri pripravljalni vlogi. Iz že navedenih razlogov jih zato sodišče prve stopnje ni smelo upoštevati.

11. Neutemeljena so pritožbena izvajanja, da je toženka že v ugovoru zoper sklep o izvršbi podala ustrezne trditve v zvezi z neobstojem dolga. Toženka je v ugovoru na sklep o izvršbi ob uveljavljanju ugovora zastaranja, sicer pravočasno navedla tudi, da je terjatev med strankama sporna in da upniku ničesar ne dolguje ter da je verodostojna listina neverodostojna, navidezna, fiktivna in ne odraža dejanskega stanja. Vendar pa gre za pavšalno ugovarjanje brez vsake konkretizirane vsebine, po prvi pripravljalni vlogi tožnice, v kateri je ta pojasnila temelj in višino dolga, je toženka v svoji prvi pripravljalni vlogi ugovarjala le še zastaranje, (3) začasni zastopnik je le še navedel, da z stranko ni uspel vzpostaviti stika, zato drugih ugovorov ne more podati ter predlagal zaslišanje stranke. V nasprotju z mnenjem pritožbe, izvedeni dokazi (v danem primeru zaslišanje toženke kot stranke) ne morejo nadomestiti ali dopolniti manjkajoče trditvene podlage (7. in 212. člen ZPP). Zaradi povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (212. člen ZPP) (4) ter ob upoštevanju razpravnega načela (7. člen ZPP) (5) mora stranka najprej opredeliti pravno pomembna dejstva, ki naj se s predlaganim dokazom dokazujejo. Informativni dokaz, ki ga predlaga stranka, ki ni najprej podala trditev o relevantnih dejstvih, in sicer zato, ker se nadeja, da bo zanje črpala podlago prav iz izvedenega dokaza, pa ni dovoljen. (6) Zato sodišče druge stopnje tudi ne more slediti nadaljnjim izvajanjem pritožbe, da tožnica njenih navedb o neobstoju terjatve, dodatno obrazloženih z izpovedbo toženke kot stranke, ni prerekala, zaradi česar bi jih po mnenju pritožbe bilo šteti za nesporna. V zvezi s pavšalnimi navedbami toženke v ugovoru zoper sklep o izvršbi, je tožnica v prvi pripravljalni vlogi, vloženi dne 10. 6. 2016, jasno opredelila na kateri podlagi zahteva od toženke plačilo dobavljene električne energije, kot tudi na katere neplačane račune za porabljeno energijo se dolg v zahtevani višini nanaša, nasprotovala pa je ugovornim navedbam o zastaranju terjatve. Iz navedenega izhaja, da je tožnica s pravočasnim pojasnjevanjem temelja in višine terjatve izrazila nasprotovanje ugovornim navedbam o tem, da je terjatev sporna in da upniku ne dolguje ničesar. Ta, s strani toženke zatrjevana dejstva, zato ne morejo šteti za nesporna oziroma priznana v smislu drugega odstavka 214. člena ZPP. (7)

12.

Toženka odločitev o stroških postopka (II. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje) izpodbija le pavšalno, ko se zavzema za spremembo prvostopenjske sodbe z zavrnitvijo tožbenega zahtevka tudi v stroškovnem delu, sicer pa v pritožbi ne navaja nobenih razlogov, iz katerih bi izhajalo nasprotovanje posameznim postavkam tožnici na prvi stopnji odmerjenih stroškov postopka. Sodišče druge stopnje po ugotovitvi, da je odločitev o stroških skladna z določbo prvega odstavka 154. člena ZPP in 155. člena ZPP, pri odmeri višine pa bile pravilno uporabljena Odvetniška tarifa (OT), pavšalno pritožbeno grajo stroškovnega dela odločitve sodišča prve stopnje zavrača kot neutemeljeno.

13. Po obrazloženem je sodišče druge stopnje zavrnilo neutemeljeno pritožbo toženke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijani I. in II. točki izreka (353. člen ZPP).

14. Toženka s pritožbo ni uspela, zato ob analogni uporabi prvega odstavka 154. člena ZPP sama krije stroške svoje pritožbe. Odločitev temelji na določbi prvega odstavka 165 člena ZPP.

15. V skladu z določbo prvega odstavka 366a. člena ZPP je o pritožbi odločala sodnica posameznica.

Op. št. (1) : Tako tudi VSL v sodba II Cp 1111/2016 z dne 1. 9. 2016. Op. št. (2) : Tako Betetto N. v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, str. 716. Op. št. (3) : Sodišče prve stopnje je ugovor zastaranja ob pravilni uporabi 1. točke prvega odstavka 355. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) v zvezi z drugim odstavkom 355. člena OZ, pravilno zavrnilo, pritožba pa tega ne izpodbija.

Op. št. (4) : Besedilo 212. člena ZPP: „Vsaka stranka mora navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek, ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika.“ Op. št. (5) : Prvi odstavek 7. člena ZPP določa: „(1) Stranke morajo navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo.“.

Op. št. (6) : Tako tudi VSRS je v sodbi II Ips 320/2011 z dne 8. 12. 2011. Op. št. (7) : Drugi odstavek 214. člena ZPP določa: „Dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, se štejejo za priznana, razen če namen zanikanja teh dejstev izhaja iz siceršnjih navedb stranke. Stranka lahko učinek domneve priznanja iz prejšnje določbe prepreči tudi z izjavo, da ne pozna dejstev, vendar le, če gre za dejstva, ki se ne nanašajo na ravnanje te stranke ali na njeno zaznavanje.“