Jedro

Pritožbeno sodišče zavrača navedbe nasprotne udeleženke, da ji ni bila dana možnost izraziti mnenje o postavljeni skrbnici, kakor tudi njene navedbe, da se ni strinjala z njenim imenovanjem. Predlagatelj je 22. 8. 2024 nasprotno udeleženko obiskal na domu ter jo seznanil, da bo začel postopek njene postavitve pod skrbništvo in da bo za skrbnico predlagal B. B. Nasprotna udeleženka se je s predlagano skrbnico strinjala in to potrdila s podpisom zapisnika.

Pritožba ne vzbudi pomisleka, da ima postavljena skrbnica osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje skrbniških obveznosti.

Naloge skrbnice so opredeljene tako, da nasprotni udeleženki nudijo pomoč in podporo, ne da bi jo hkrati omejevale v samostojnem nastopanju v pravnem prometu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nasprotno udeleženko A. A. postavilo pod skrbništvo (I. točka izreka) in za skrbnico imenovalo B. B., C. 9, (II. točka izreka). Odločilo je, da so naloge skrbnice: zastopati varovanko v postopkih pred sodišči, upravnimi organi, organi lokalne skupnosti in nosilci javnih pooblastil; uveljavljati in skrbeti za pridobitev in ohranitev varovanki pripadajočih pravic iz javnih sredstev; upravljati varovankino premoženje in razpolagati z njim; prevzemati varovankino pošto; urejati vse potrebno v zvezi z namestitvijo in bivanjem varovanke v institucionalnem varstvu ter skrbeti za zdravje varovanke in urejati vse potrebno v zvezi z njenim zdravljenjem (III. točka izreka). Stroški postopka se krijejo iz sredstev sodišča (IV. točka izreka).

2.Zoper sklep je vložila pritožbo nasprotna udeleženka, pri čemer izpodbija II. točko izreka (imenovanje skrbnika).

3.Kot bistveno navaja, da je na narok prišla nepripravljena, saj ni prejela vabila in ji tudi hči ni povedala za razlog obiska sodišča. Predvidevala je, da gresta k zdravniku, ob prihodu na sodišče pa je mislila, da želi hči urediti kakšne zadeve glede premoženja, o čemer imata sklenjeno pogodbo o dosmrtnem preživljanju. Na sodišču je srečala hčerino taščo B. B. in sklepala, da čaka hčer zaradi kakšnih nadaljnjih opravkov. Ni res, da se je strinjala s postavitvijo B. B. za svojo skrbnico, drži pa, da je zaradi presenečenja in šoka ostala tiho. Čudi jo, da se je B. B. strinjala, da bo njena skrbnica, saj se nikoli nista dobro poznali. Postavljena skrbnica jo je nekajkrat obiskala in ji nudila pomoč, za kar ji je plačala. Njun odnos ni takšen, da bi skrbnici omogočal opravljanje nalog, ki so ji bile naložene s sklepom. Nasprotna udeleženka ima s hčerjo sklenjeno pogodbo o dosmrtnem preživljanju, zet pa je njen uradni oskrbovalec. Postavitev hčerine tašče oziroma zetove mame za skrbnico jo preveč izpostavlja družinskim članom ter je moralno in etično sporna. Nasprotna udeleženka ima trenutno dovolj prijateljev, ki ji pomagajo pri vsakodnevnih opravilih, in večina izmed njih bi bila po ustnih zagotovilih pripravljena prevzeti skrbniške naloge. Strinja se s postavitvijo skrbnika, vendar želi svojega skrbnika poznati bolj kot le površinsko. Za svojo skrbnico predlaga dolgoletno sosedo in prijateljico D. D., ki ji je vsa leta nudila pomoč ter ima potrebne osebnostne lastnosti in sposobnosti za opravljanje skrbniških nalog. Predlagana skrbnica se strinja s svojim imenovanjem, v dokaz česar nasprotna udeleženka prilaga njeno soglasje.

4.3. Predlagatelj in postavljena skrbnica sta odgovorila na pritožbo in predlagala njeno zavrnitev.

5.4. Pritožba ni utemeljena.

6.5. Sodišče prve stopnje je nasprotno udeleženko postavilo pod skrbništvo, imenovalo skrbnico in določilo obseg skrbničinih nalog.

7.6. Nasprotna udeleženka je v pritožbi izrecno navedla, da se s postavitvijo skrbnika strinja, nasprotovala pa je izbiri skrbnika. Predlagala je, da sodišče za skrbnico imenuje D. D. in predložila njeno soglasje k imenovanju za skrbnico.

8.7. Iz določb Družinskega zakonika (DZ) izhaja, da se pri imenovanju skrbnika poleg potrebnih lastnosti in sposobnosti skrbnika (240. in 241. člen DZ) upoštevajo predvsem želje varovanca, če jih je ta izrazil in če je sposoben razumeti njihov pomen in posledice, in če je to v korist varovanca (243. člen DZ).

9.8. Pritožbenemu sodišču se je po seznanitvi z vsebino pritožbe porodil dvom, ali je bilo v postopku izbire skrbnika nasprotni udeleženki omogočeno, da se ne samo izjavi o predlagani skrbnici, temveč odprto izrazi svoje želje in predloge glede osebe skrbnika. Z namenom, da se prepriča o vsebini in pristnosti njenih želja, preveri primernost v pritožbi predlagane skrbnice ter presodi, katera od predlaganih skrbnic bo bolje varovala koristi nasprotne udeleženke, je razpisalo pritožbeno obravnavo. S strani nasprotne udeleženke predlagana skrbnica D. D. je pred opravljeno pritožbeno obravnavo svojo privolitev, da postane skrbnica, umaknila. Pritožbeno sodišče je zato pritožbeno obravnavo preklicalo ter udeležence seznanilo z izjavo D. D. in jih pozvalo, da se v roku 15 dni izjavijo o nastali situaciji in podajo morebitne dodatne navedbe in predloge. Hkrati jih je opozorilo, da bo v primeru, da se na poziv sodišča ne bodo odzvali, o pritožbi odločilo na seji senata in pri tem upoštevalo zbrano procesno gradivo. Nasprotna udeleženka je poziv prejela 17. 9. 2025, vendar se nanj ni odzvala.

10.9. Ker se v pritožbi predlagana skrbnica ne strinja več z imenovanjem za skrbnico in ker nasprotna udeleženka po seznanitvi s to izjavo ni podala novega predloga za imenovanje skrbnika, je pritožbeno sodišče svoje odločanje omejilo na presojo postavitve skrbnice B. B.

11.10. Predlagatelj je pred začetkom postopka raziskal družinsko in socialno mrežo nasprotne udeleženke. Ugotovil je, da ima tri otroke, od katerih sinova nista zmožna prevzeti skrbniških nalog, udeleženka E. E. pa ima z nasprotno udeleženko sklenjeno pogodbo o dosmrtnem preživljanju in zato ne more biti njena skrbnica (4. alineja 241. člena DZ). Ker je hčerin partner oskrbovalec nasprotne udeleženke po Zakonu o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1), drugih ožjih družinskih članov pa nasprotna stranka nima, je za skrbnico predlagal hčerino taščo B. B.

12.11. Pritožbeno sodišče zavrača navedbe nasprotne udeleženke, da ji ni bila dana možnost izraziti mnenje o postavljeni skrbnici, kakor tudi njene navedbe, da se ni strinjala z njenim imenovanjem. Predlagatelj je 22. 8. 2024 nasprotno udeleženko obiskal na domu ter jo seznanil, da bo začel postopek njene postavitve pod skrbništvo in da bo za skrbnico predlagal B. B. Nasprotna udeleženka se je s predlagano skrbnico strinjala in to potrdila s podpisom zapisnika. Iz spisovne dokumentacije je nadalje razvidno, da nasprotna udeleženka ni odgovorila na predlog, v katerem je bila B. B. predlagana za skrbnico, ter da je bila na naroku 27. 2. 2025 seznanjena, da je predmet obravnavanja njena postavitev pod skrbništvo in da sodišče B. B. obravnava kot kandidatko za skrbnico. Nasprotna udeleženka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni nasprotovala postavitvi predlagane skrbnice, med zaslišanjem se je o njej izražala pozitivno.

13.12. Pritožba ne vzbudi pomisleka, da ima postavljena skrbnica osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje skrbniških obveznosti. Čeprav nasprotna udeleženka in skrbnica v preteklosti nista vzpostavili tesnejšega odnosa, pa sta del iste razširjene družine, občasno sta se srečevali, skrbnica je preko hčere in zeta nasprotne udeleženke dobro seznanjena z njenimi življenjskimi okoliščinami in potrebami. Nasprotna udeleženka in skrbnica sta se občasno videvali, pri čemer so bila njuna srečanja pozitivna, skrbnica je takrat nasprotni udeleženki nudila pomoč pri gospodinjskih opravilih. Vse to utemeljuje pričakovanje, da bo skrbniške naloge opravljala vestno in ob upoštevanju želja, interesov in koristi nasprotne udeleženke.

14.13. Nasprotna udeleženka zaradi svojega zdravstvenega stanja in težav v duševnem zdravju potrebuje vsakodnevno pomoč in celovito podporo, kar ji prvenstveno zagotavljata hči in zet. Njuna skrb za nasprotno udeleženko ne izhaja le iz družinskih vezi, ampak tudi iz obveznosti, prevzetih s strani hčere s pogodbo o dosmrtnem preživljanju in s strani zeta s pridobitvijo statusa oskrbovalca nasprotnega udeleženke po ZDOsk-1. Nasprotna udeleženka meni, da bi jo postavitev hčerine tašče za skrbnico pretirano izpostavila družinskim članom, vendar hkrati ne izraža bojazni, da bi skrbnica svoje naloge opuščala in jih prenašala na druge družinske člane, kakor tudi ne, da bi interesom drugih družinskih članov dajala prednost pred potrebami in koristjo svoje varovanke. Ob izostanku tovrstnih navedb se poznavanje, medsebojno zaupanje in tvorno sodelovanje med osebami, ki so vključene v skrb za nasprotno udeleženko, kaže kot prednost in ne slabost. Predlagatelj bo nadzoroval delo skrbnice. Če se bo v nasprotju s pričakovanjem sodišča izkazalo, da skrbnica ne zmore ločevati koristi nasprotne udeleženke od interesov drugih družinskih članov ter neodvisno in objektivno varovati dobrobiti svoje varovanke, bo predlagal razrešitev skrbnice in imenovanje drugega skrbnika (254. člen DZ).

15.14. Naloge skrbnice so opredeljene tako, da nasprotni udeleženki nudijo pomoč in podporo, ne da bi jo hkrati omejevale v samostojnem nastopanju v pravnem prometu. Pritožbene navedbe, s katerimi nasprotna udeleženka nasprotuje ugotovitvam o zmanjšani zmožnosti preudarnega ravnanja z denarjem, so zato nepomembne.

16.15. Pritožbene navedbe torej niso utemeljene, sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1). Sodišče druge stopnje je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

Zveza:

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 239, 240, 241, 243, 254

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.