Jedro

Vpis zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve se opravi že na podlagi nepravnomočnega sklepa o začasni odredbi. Pravilna je tudi obrazložitev sodišča prve stopnje glede identitete nepremičnine kot je vpisana v zemljiško knjigo danes in nepremičnino, kakor je označena v sklepu o začasni odredbi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep zemljiškoknjižnega sodnika.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor nasprotne udeleženke in potrdilo sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice, ki je na podlagi nepravnomočnega sklepa o začasni odredbi pri nepremičnini parc. št. 30/5 k.o. S., last nasprotne udeleženke do 268/500 in pri posameznem delu št. 1 v stavbi št. 2 k.o. S., last nasprotne udeleženke do celote, dovolila zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve v korist drugega udeleženca, pri parc. št. 30/7 k.o. S. pa zaznambe ni dovolila, saj po podatkih zemljiške knjige nepremičnina ne obstaja. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je zemljiškoknjižna sodniška pomočnica vpis dovolila na podlagi overjena izvirnika sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani, s katerim je bila nasprotni udeleženki z začasno odredbo prepovedana odtujitev in obremenitev nepremičnin in ki je v skladu z določbo prvega odstavka 98. člena ZZK-1 podlaga za zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin v zemljiški knjigi. Prvostopenjsko sodišče je nadalje ocenilo, da je bila zaznamba pravilno dovoljena na podlagi nepravnomočnega sklepa o začasni odredbi, saj ZZK-1 za dovolitev take zaznambe ne zahteva pravnomočnosti, kar je tudi v skladu z namenom začasne odredbe. Glede govorne navedbe, da za vpis zaznambe na posameznem delu št. 1 v stavbi št. 329 k.o. S. niso bili izpolnjeni pogoji po prvem odstavku 31. člena ZZK-1, pa je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je bil sklep o začasni odredbi izdan še pred uveljavitvijo ZZK-1C, ko so se posamezni deli stavbe v etažni lastnini označevali s številko posameznega dela stavbe, katastrsko občino in številko podvložka. Ker je sporna nepremičnina v sklepu o začasni odredbi vpisana z navedenimi identifikacijskimi znaki, sklep o začasni odredbi izpolnjuje pogoje za vpis v zemljiško knjigo, poleg tega pa tudi na podlagi podatkov opisa nepremičnine ni nobenega dvoma v identiteto spornega stanovanja.

Zoper navedeni sklep se pritožuje nasprotna udeleženka iz vseh pritožbenih razlogov in navaja, da sodišče vpisa ni izvedlo na podlagi takšne odločbe, ki bi predstavljala podlago za vpis. Po mnenju pritožbe je za takšno zaznambo potrebno vsaj predhodno obvestiti lastnika nepremičnine, poleg tega pa v pravnem pouku sklepa o začasni odredbi ni navedeno, da ugovor zoper ta sklep nima suspenzivnega učinka. Prav zaradi tega je po mnenju pritožbe sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo določbo prvega odstavka 98. člena ZZK-1 in zmotno štelo, da se lahko vpis zaznambe dovoli že na podlagi nepravnomočnega sklepa o začasni odredbi, poleg tega je obrazložitev tudi nesmiselna in nerazumljiva, kar pomeni bistveno kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Nadalje pritožba opozarja na nevarnost stališča, da se zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve dovoli že na podlagi nepravnomočnega sklepa, in pri tem navaja določbo četrtega odstavka 98. člena ZZK-1, kar po mnenju pritožbe pomeni velikansko nevarnost za dopustitev vpisov raznih omejitev in bremen brez predhodno rešenega vprašanja izvršljivosti takšnih odločb. Pritožba se sklicuje na smiselno uporabo pravil tretjega, sedmega in osmega odstavka 40. člena ZZK-1 ter 64. člena ZZK-1 in trdi, da je tudi za zaznambo potrebna določena obličnost oziroma izvršljivost, če ne že pravnomočnost sodnih odločb. Nenazadnje pa pritožba ponovno izpostavlja drugačno označbo nepremičnine v sklepu o začasni odredbi glede na današnje stanje v zemljiški knjigi ter navaja, da pomeni ugotovitev sodišča, da se določba 31. člena ZZK-1 uporablja le v primeru dvoma v identiteto nepremičnine, ko se podatki v listini, ki je podlaga za vpis, razlikujejo od podatkov iste nepremičnine v zemljiški knjigi, prekoračitev pooblastil in reševanje predhodnih vprašanj, ki niso v domeni sodišča, ampak pristojne GURS.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z jasno obrazloženim stališčem sodišča prve stopnje, da se vpis zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve opravi že na podlagi nepravnomočnega sklepa o začasni odredbi. V skladu z določbo 268. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ima namreč sklep o začasni odredbi učinek sklepa o izvršbi in zato nepravnomočnost takšnega sklepa ne predstavlja ovire za zemljiškoknjižno realizacijo izdanega sklepa z zaznambo v zemljiški knjigi, kar izhaja iz določbe šestega odstavka 9. člena ZIZ, po kateri ugovor in pritožba v postopkih izvršbe in zavarovanja nimata suspenzivnega učinka. Tudi Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) v 98. člena za vpis zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve ne postavlja pogoja pravnomočnosti sklepa o začasni odredbi. Vpis, ki ga je opravilo sodišče prve stopnje po zemljiškoknjižni sodniški pomočnici in ki je bil potrjen tudi z izpodbijanim sklepom, je zato povsem pravilen. Pri tem tudi niso upoštevne pritožbene trditve o pomanjkljivem pravnem pouku v sklepu o začasni odredbi, saj je zemljiškoknjižni postopek formalni in zgolj izvedbeni postopek, v katerem zemljiškoknjižno sodišče opravi vpis po uradni dolžnosti na podlagi obvestila sodišča, ki je sklep izdalo, pri tem pa se ne spušča v vsebinsko presojo samega sklepa.

Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje tudi obrazložitvi sodišča prve stopnje glede identitete nepremičnine posameznega dela št. 1 v stavbi št. 2 k.o. S., kot je vpisana v zemljiško knjigo danes in nepremičnino z identifikacijsko št. 1E, vpisano v podvložek št. 423/1 k.o. S., kakor je označena v sklepu o začasni odredbi. Slednji je bil namreč izdan pred novelo ZZK-1C, pa tudi sam zemljiškoknjižni postopek se je začel pred 1.5.2011, ko se je omenjena sprememba zakona začela uporabljati. Kot je ugotovilo že prvostopenjsko sodišče, je sporno stanovanje v sklepu o začasni odredbi označeno v skladu s tedaj veljavnimi pravili, poleg tega pa po primerjavi starih in novih zemljiškoknjižnih podatkov tudi po oceni pritožbenega sodišča ne more biti dvoma o identiteti nepremičnine. Ujema se tako naslov stanovanjske stavbe, ujema se ID stavbe in katastrske občine, ujema se številka posameznega dela stavbe, poleg tega pa ne gre spregledati dejstva, da se v stavbi nahajata samo dve stanovanji s povsem različnima izmerama. V zvezi s tem so neutemeljene pritožbene trditve, da je prvostopenjsko sodišče prekoračilo svoja pooblastila, ko je ugotavljalo identiteto spornega stanovanja, saj je to dejstvo upravičeno presojati samo zemljiškoknjižno sodišče in ne GURS, kot zmotno meni pritožba. Nasprotna udeleženka s pritožbo torej ni uspela izpodbiti odločitve sodišča prve stopnje, zato jo je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).