Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker je tožeča stranka po izdaji odločbe o ustavitvi gradnje z gradnjo nadaljevala, je tožena stranka zakonito izdala odločbo za odstranitev spornega objekta.
Tožba se zavrne.
Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo urbanistične inšpekcije Uprave inšpekcijskih služb za občino ... z dne 14.7.1992, s katero je prvostopni organ odredil, da mora tožnica v roku 30 dni po prejemu odločbe odstraniti začeto gradnjo gospodarskega objekta - shrambe za krompir in kmetijske stroje s pasovnimi temelji tlorisne velikosti 10 m x 9 m, ki jo gradi na zemljišču in vzpostaviti prejšnje stanje na lastne stroške. Pod točko 2 izreka pa je bilo še določeno, da pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve odrejenega ukrepa.
V tožbi tožeča stranka navaja, da ne soglaša z odločitvijo tožene stranke. Tožena stranka je jamo za gradnjo garaže izkopala že v letu 1991 in je z deli končala takoj , ko ji je urbanistični inšpektor 1.3.1991 izdal odločbo o ustavitvi del. Vendar pa se je nato povsem nepotrebno in močno zavlekel postopek za izdajo lokacijskega dovoljenja. Zato je tožeča stranka morala z deli v letu 1992 nadaljevati in zavarovati dostop do svoje garaže, ki stoji nad spornim objektom. Zaradi izkopanja gradbene jame je namreč prišlo do posipanja terena in je bilo teren potrebno zaščititi. Zato meni, da odločba tožene stranke ni v skladu z veljavnimi predpisi in predlaga, da jo sodišče odpravi.
Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi in predlaga, da se tožba kot neutemejena zavrne.
Tožba ni utemeljena.
Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št 26/90) je v 1. odstavku 74. člena, ki je veljal v času odločanja pri toženi stranki določal, da organ urbanistične inšpekcije odredi, da se gradnja ustavi, dokler investitor ne pridobi lokacijskega dovoljenja oziroma odločbe o dovolitvi priglašenih del, če se gradi ali drugače posega v prostor brez lokacijskega dovoljenja ali brez odločbe o dovolitvi priglašenih del na območju, kjer je sicer graditev dovoljena. V 3. odstavku istega člena pa je bilo določeno, da v primeru, če investitor nadaljuje delo kljub izdanemu ukrepu iz 1. odstavka 1. člena, ali če za urejanje prostora pristojni upravni organ lokacijsko dovoljenje oziroma odločbo o dovolitvi priglašenih del zavrne, ali če investitor v roku ne zaprosi za lokacijsko dovoljenje oziroma ne priglasi nameravane graditve, odredi organ urbanistične inšpekcije, da se objekt oziroma del objekta odstrani na investitorjeve stroške ter vzpostavi prejšnje stanje.
Tožena stranka je v upravnem postopku pravilno ugotovila, pa tudi tožnica sama v tožbi tega ne zanika, da je po izdaji odločbe z dne 1.3.1991, s katero je bila odrejena ustavitev gradnje skladišča za krompir in remize za kmetijske stroje, tlorisnih dimenzij 10 x 10 m na zemljišču, nadaljevala z gradnjo in to kljub temu, da ji še ni uspelo dobiti lokacijskega dovoljenja. Ker je z gradnjo nadaljevala, pri čemer za odločitev ni pomembno iz kakšnih razlogov je to počela, je tožena stranka pravilno zaključila, da so izpolnjeni vsi zahtevani pogoji za izdajo odločbe, s katero ji je bilo naloženo, da sporni objekt odstrani. Ker je bila odločba izdana na podlagi veljavnih predpisov, je vsako sklicevanje tožnice na to, da je z nadaljevanimi gradbenimi deli samo zavarovala dostop do svoje garaže, ki stoji nad spornim objektom za odločitev o stvari pravno povsem nepomembno.
Izpodbijana odločba je po presoji sodišča zakonita, zato je sodišče zavrnilo tožbo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih. Določbe zakona o upravnih sporih je sodišče uporabilo smiselno kot predpise Republike Slovenije po določbi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvinosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).