Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pravila o delegaciji pristojnosti so izjema od zakonskih določb o stvarni in krajevni pristojnosti, zato jih je treba razlagati restriktivno. Nasprotni udeleženec svoj predlog utemeljuje z dvomom o nepristranskosti pristojnega sodišča, ker je predlagateljičino tožbo za razvezo zakonske zveze spremenilo v predlog in jo vpisalo kot N zadevo. Tak dvom pa ne more biti razlog za delegacijo pristojnosti: če je utemeljen, je to razlog za izločitev sodnice (72. in 73. člen ZPP), presoja utemeljenosti takega predloga pa ni v pristojnosti Vrhovnega sodišča. Tudi sicer institut delegacije pristojnosti ni sredstvo za odpravo morebitnih nepravilnosti pri delu sodišča niti sankcija za sodnikovo nepravilno delo. Za odpravo takih nepravilnosti imajo stranke na razpolago redna (in kadar so izpolnjeni pogoji tudi izredna) pravna sredstva.
Predlog se zavrne.
1. Pred Okrožnim sodiščem v Kopru je v teku nepravdni postopek II N 18/2021 zaradi razveze zakonske zveze predlagateljice in nasprotnega udeleženca (brez mladoletnih otrok).
2. Nasprotni udeleženec je v odgovoru na predlog predlagal delegacijo pristojnosti na drugo stvarno pristojno okrožno sodišče. Tehtnost razloga je utemeljil s tem, da je predlagateljica vložila tožbo za razvezo zakonske zveze in zadevo označila kot pravdno, sodišče pa je nepravilno vloženo tožbo, ki bi jo zaradi nesklepčnosti moralo zavreči, spremenilo v predlog in jo vpisalo kot N zadevo. Sodišče bi moralo v skladu z 21. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) s sklepom pravdni postopek ustaviti in šele po pravnomočnosti sklepa postopek nadaljevati po pravilih nepravdnega postopka. Nasprotni udeleženec je zato izgubil zaupanje v sodišče, ki predlagateljici nedopustno pomaga in jo favorizira, zato je predlagal, da se zadevo dodeli v reševanje drugemu Okrožnemu sodišču, in sicer Okrožnemu sodišču v Novi Gorici ali še bolje v Ljubljani.
3. Predlagateljica je nasprotovala predlogu nasprotnega udeleženca za prenos pristojnosti. Navedla je, da je Okrožno sodišče v Kopru pristojno za odločanje v zadevi ne glede na poimenovanje vloge, s katero je predlagateljica predlagala razvezo zakonske zveze. Razlogi, s katerimi nasprotni udeleženec utemeljuje izločitveni razlog, ne pomenijo razloga za prenos pristojnosti po 67. členu ZPP. Naloga sodišča je, da v okviru materialno procesnega vodstva pomaga strankam, če ne navedejo odločilnih dejstev ali če podajo nepopolne navedbe o pomembnih dejstvih. Vpis zadeve v N vpisnik in obravnava tožbe kot predloga v nepravdnem postopku pa ne posega niti v vsebinsko presojo predloga niti ni zaradi tega predlagatelj prikrajšan pri uveljavljanju svojih pravic v postopku, zato sodišču ni mogoče očitati nepristranskosti. V zadevi tudi niso podani „drugi tehtni razlogi“ za prenos pristojnosti.
4. Predlog ni utemeljen.
5. Po 67. členu ZPP, ki se v nepravnem postopku smiselno uporablja na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1), lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Glavni namen prenosa krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče je sicer v skladu s temeljnim načelom ekonomičnosti postopka zagotoviti njegovo večjo smotrnost. Pravni standard "drugih tehtnih razlogov" pa zajema različne druge okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak lahko nanj vplivajo od zunaj in se nanašajo na celotno sodišče. Med druge tehtne razloge, ki lahko utemeljujejo delegacijo pristojnosti, se po ustaljeni sodni praksi štejejo tudi okoliščine, ki bi lahko vzbujale dvom v nepristranskost sodišča. 6. Pravila o delegaciji pristojnosti so izjema od zakonskih določb o stvarni in krajevni pristojnosti, zato jih je treba razlagati restriktivno. Nasprotni udeleženec svoj predlog utemeljuje z dvomom o nepristranskosti pristojnega sodišča, ker je predlagateljičino tožbo za razvezo zakonske zveze spremenilo v predlog in jo vpisalo kot N zadevo. Tak dvom ne more biti razlog za delegacijo pristojnosti: če je utemeljen, je to razlog za izločitev sodnice (72. in 73. člen ZPP), presoja utemeljenosti takega predloga pa ni v pristojnosti Vrhovnega sodišča. Tudi sicer institut delegacije pristojnosti ni sredstvo za odpravo morebitnih nepravilnosti pri delu sodišča niti sankcija za sodnikovo nepravilno delo. Za odpravo takih nepravilnosti imajo stranke na razpolago redna (in kadar so izpolnjeni pogoji tudi izredna) pravna sredstva.
7. Ker je Vrhovno sodišče ocenilo, da v predlogu predstavljene okoliščine ne upravičujejo uporabe 67. člena ZPP, je predlog nasprotnega udeleženca za določitev drugega sodišča za odločanje v tej zadevi zavrnilo.
8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).