Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
26. 3. 2002
S K L E P
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. za A. in A. A., B. za B. B. in C. za C. C. C. C. na seji senata dne 26. marca 2002
sklenilo:
Ustavna pritožba A. A. za A. in A. A., B. za B. B. in C. za C. C. C. C. zaradi molka Službe Vlade Republike Slovenije za zakonodajo se zavrže.
Pritožniki so od Službe Vlade Republike Slovenije za zakonodajo (v nadaljevanju Služba za zakonodajo) zahtevali, naj jim omogoči sodelovanje pri oblikovanju predloga Vlade za spremembe Ustave.
Navajajo, da so nanjo naslovili več dopisov, v katerih so zahtevali, naj se jim na podlagi 44. člena Ustave omogoči sodelovanje pri oblikovanju predloga za spremembe Ustave. Ker Služba za zakonodajo na predloge pritožnikov ni odgovorila, pritožniki zahtevajo, naj Ustavno sodišče ugotovi, da so bile pritožnikom z molkom kršene ustavno zagotovljene pravice do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev. Predlagajo tudi, naj Ustavno sodišče odloči, da imajo državljani in predstavniki civilne družbe pravico sodelovati pri oblikovanju predloga Vlade za spremembe Ustave.
V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) ustavno pritožbo lahko vloži, kdor meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena kakšna človekova pravica ali temeljna svoboščina. Ustavne pritožbe praviloma ni mogoče vložiti zoper dejanja navedenih organov. Če pritožniki menijo, da so zaradi dejanj ali opustitev Službe za zakonodajo kršene njihove ustavne pravice, lahko na podlagi drugega odstavka 157. člena Ustave, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, zahtevajo varstvo pred pristojnim sodiščem, ki odloča v upravnem sporu tudi o zakonitosti posamičnih dejanj, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika. Šele po izčrpanju tega varstva bi pritožniki lahko vložili ustavno pritožbo. Ker ustavna pritožba ni dovoljena, jo je Ustavno sodišče zavrglo.
V zvezi s predlogom, naj Ustavno sodišče odloči o pravici državljanov in predstavnikov civilne družbe, da sodelujejo pri oblikovanju predlogov za spremembe Ustave, Ustavno sodišče pojasnjuje, da je postopek za spremembo Ustave vnaprej določen v Ustavi in v Poslovniku Državnega zbora (Uradni list RS, št. 40/93 in nasl.) in da Ustavno sodišče glede na 160. člen Ustave ni pristojno za dajanje predlogov zakonodajalcu, kako naj uredi postopek za spremembo Ustave.
Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Predsednica senata
Milojka Modrijan