Jedro

Podana je bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 7. točke 2. odstavka 237. člena ZUP, saj se odločbe ne da preizkusiti. Zaključki tožene stranke so v nasprotju z ugotovljenim dejanskim stanjem v postopku. Po eni strani namreč ugotavlja, da tožnica ni znala pojasniti, kako bi utemeljila svoje pripombe o nepravilnosti in nezakonitosti cenitve nepremičnine v izvršilni zadevi, po drugi strani pa podaja mnenje, da gre za tako enostavno zadevo, da tožnica pravne pomoči dejansko ne rabi.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Okrožnega sodišča v Krškem, Službe za brezplačno pravno pomoč, opr. št. Bpp 43/2011 se odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponovno odločanje.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki na 350,00 EUR odmerjene stroške upravnega spora v 15 dneh.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Okrožno sodišče v Krškem prošnjo tožnice z dne 27.1.2011 za dodelitev brezplačne pravne pomoči za sestavo in vložitev pripomb na opravljeno cenitev nepremičnine cenilca A.A., v zadevi Okrajnega sodišča v Brežicah, opr. št. Im 36/2003, zavrnilo. V obrazložitvi se sklicuje na 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 48/2001, v nadaljevanju ZBPP) oziroma njegov 3. odstavek. V nadaljevanju ugotavlja, da je prosilka v dopisu, priloženem k vlogi, obrazložila, da je poročilo cenilca o vrednosti nepremičnin z dne 4. 10. 2010 nezakonito in nepravilno. Nepremičnina naj bi bila ocenjena s prenizko vrednostjo, saj naj bi bila vredna 70.000,00 EUR več, kot pa navaja cenilec v svoji cenitvi. Zaradi razjasnitve zadeve je bil s prosilko dne 2. 2. 2011 opravljen razgovor, na katerem je ponovila svoje navedbe iz vloge. V zvezi z navedbo, da naj bila cenitev nepremičnine tudi nezakonita, pa je povedala, da tega ne zna obrazložiti, saj naj bi ji tako rekel njen odvetnik. Glede na navedeno služba za BPP ugotavlja, da podaja pripomb na cenitev nepremičnine ni dejanje, za katerega bi prosilka potrebovala pravno pomoč odvetnika. Ne gre za zapleteno dejanje, ki bi od prosilke zahtevalo pravno znanje. Navedene pripombe lahko poda sodišču tudi prosilka sama. Glede na navedeno služba za brezplačno pravno pomoč ocenjuje, da je vloga prosilke nerazumna v smislu 3. odstavka 24. člena ZBPP.

Tožnica v tožbi graja odločitev organa za brezplačno pravno pomoč, ki je njeno vlogo zavrnil. Tožena stranka nikjer ne obrazloži, kaj šteje pod pojmom zapleteno dejanje, vsekakor pa je treba upoštevati, da ima tožnica zgolj gostinsko šolo ter se s pravnimi zadevami ne ukvarja. Tudi ni oseba, ki bi zmogla ali bila sposobna svoja stališča o višini cene nepremičnine ustrezno pravno opredeliti ter utemeljiti svoje pripombe, zlasti pa posredovati sodišču številne ugovore, razloge ter pravne podlage, kar potrjuje tudi njeno laično stališče. Sodišče tudi ne izvaja in pridobiva dokazov z razgovori, pač pa mora stranko zaslišati z opozorilom, kar pa v predložitvi odločbe ni navedeno. Glede na povedano tožeča stranka sodišču predlaga, naj se izpodbijana odločba odpravi in vrne zadeva toženi stranki v ponovni postopek. Tožena stranka pa naj tožnici povrne nastale stroške upravnega spora.

Tožena stranka odgovora na tožbo ni podala.

Sodišče je o zadevi odločilo izven glavne obravnave v skladu z določbo 2. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1).

Tožba je utemeljena.

Po mnenju sodišča je v danem primeru prišlo do bistvenih kršitev pravil upravnega postopka iz 7. točke 2. odstavka 237. člena ZUP, saj se odločbe ne da preizkusiti. Zaključki tožene stranke so namreč v nasprotju z ugotovljenim dejanskim stanjem v postopku. Služba za brezplačno pravno pomoč po eni strani ugotavlja, da tožnica ni znala pojasniti, kako bi utemeljila svoje pripombe o nepravilnosti in nezakonitosti cenitve nepremičnine v izvršilni zadevi (sklicevala se je na mnenje odvetnika), po drugi strani pa podaja mnenje, da gre za tako enostavno zadevo, da tožnica pravne pomoči dejansko ne rabi.

Tudi sklicevanje na nerazumnost vloge iz 3. odstavka 24. člena ZBPP ni ustrezno, saj ugotovitev, kot jih navaja tožena stranka, med očitno nerazumne zadeve zakon ne uvršča. V skladu z omenjenim členom se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale. Če gre za očitno nerazumno zadevo, namreč prosilec pravice do dodelitve brezplačne pravne pomoči na podlagi omenjenega zakonskega določila, nima.

Ker je glede na navedeno v danem primeru prišlo do bistvenih kršitev določb postopka in nepravilne uporabe materialnega prava, je bilo potrebno tožbi tožeče stranke ugoditi, na podlagi 2. in 3. točke 1. odstavka 64. člena ZUS-1. V nadaljevanju naj služba za brezplačno pravno pomoč ponovno odloči v zadevi, v skladu s pravnim mnenjem, izraženim v tej sodbi, skladno s 5. odstavkom omenjenega 64. člena ZUS-1. Izrek o stroških upravnega spora temelji na določbi 3. odstavka 25. člena ZUS-1.