Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Denarna renta zaradi izgubljenega preživljanja se odmeri glede na vse okoliščine primera. Ne more pa biti višja od tistega, kar bi oškodovanec dobival od umrlega, če bi bil ta še živ. Tako je treba ugotoviti, kakšen dohodek bi pokojnik dejansko dosegal, če bi še živel, in koliko od tega bi realno oziroma dejansko mogel prispevati k preživljanju tožnikov. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo tudi uveljavljana stališča sodne prakse, da se upoštevajo vsi dohodki, ki bi jih umrli po rednem teku stvari lahko ustvaril - bodisi z rednim bodisi z dodatnim delom.
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
: Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek za plačevanje mesečne rente zaradi izgubljenega preživljanja vsakemu tožniku po 173,86 EUR od vložitve tožbe naprej (15. 4. 2008) s pripadajočimi obrestmi. Pravdne stroške v višini 82,15 EUR s pripadajočimi obrestmi je naložilo v plačilo tožeči stranki. Tako je odločilo po ugotovitvi, da tožeča stranka ni uspela dokazati višjega prispevka pokojnika k preživljanju mladoletnih tožnikov, kot ta dva zdaj prejemata iz naslova družinske pokojnine in rente, ki jima jo že plačuje tožena stranka.
Proti sodbi vlaga pritožbo tožeča stranka. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev (prav: spremembo) sodbe z ugoditvijo tožbenemu zahtevku. Podrejeno se zavzema za razveljavitev in vrnitev zadeve v ponovno odločanje prvemu sodišču. Ne strinja se z njegovo ugotovitvijo, da ni ponudila dejstev za presojo višine zaslužka iz naslova neregistrirane dejavnosti. Sodišče bi jo lahko ugotovilo oziroma izračunalo po prostem preudarku, upoštevaje izpovedbo zakonite zastopnice in priče E. D. Iz izpovedbe zakonite zastopnice je mogoče povzeti, da je pokojnik z delom na črno zaslužil približno 300.000,00 SIT mesečno. Sodišče je prezrlo izpovedbo priče E. D., da se z z gradbenimi deli zasluži bistveno več kot s plačo. Tako so potrjene navedbe tožeče stranke, da je pokojni s popoldanskim delom in delom med vikendi zaslužil vsaj še eno plačo. Tudi trditve v zvezi s starim železom so bile zadostne – obsežene v tistih o delu na črno. Navaja še, da je v spis predložila dve plačilni listi s podatki o pokojnikovi plači. Ena je izkazovala plačo v višini 1.210,75 EUR, druga pa v višini 1.374,44 EUR. Po njenem mnenju je ocena sodišča o nezadostnih izpovedbah obeh zaslišanih preuranjena. Dejansko stanje je nerazjasnjeno in v celoti neugotovljeno. Posledično je napačno uporabljeno materialno pravo.
Tožena stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožba ne graja sodbe zaradi absolutnih bistvenih kršitev pravil pravdnega postopka. Na nekatere od njih, naštete v 2. odstavku 350. člena ZPP, mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Ob opravljenem tovrstnem preizkusu ugotavlja, da odločanje na prvi stopnji in sodba z njimi nista obremenjena. Glede uveljavljanih pritožbenih razlogov pa ugotavlja, da je prvo sodišče v okviru ponujene trditvene in dokazne podlage strank pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in nanj pravilno uporabilo materialno pravo.
Sodba je pregledna, sistematična in natančna. Utemeljena je v jasnih, logičnih in popolnih razlogih o vseh pravno odločilnih dejstvih, zato se pritožbeno sodišče nanje v celoti sklicuje. Omogočajo vsebinski preizkus pravilne uporabe materialnega prava iz 173. člena Obligacijskega zakonika (OZ), ki ureja pravico do povračila škode osebam, ki jih je umrli preživljal ali podpiral in ki zaradi njegove smrti oziroma izgubljenega preživljanja ali izgubljene podpore trpijo škodo.
Upoštevaje navedeno pravno pravilo, je prvo sodišče pravilno opozorilo na odškodninsko naravo tožbenega zahtevka. Ker gre za uveljavljanje premoženjske škode, je ugotavljanje njene višine dejansko vprašanje. Pravilno je opozorilo na vsa pravnorelevantna dejstva, ki jih je treba v taki pravdi obravnavati. Denarna renta zaradi izgubljenega preživljanja se odmeri glede na vse okoliščine primera. Ne more pa biti višja od tistega, kar bi oškodovanec dobival od umrlega, če bi bil ta še živ. Tako je treba ugotoviti, kakšen dohodek bi pokojnik dejansko dosegal, če bi še živel, in koliko od tega bi realno oziroma dejansko mogel prispevati k preživljanju tožnikov. Pravilno je upoštevalo tudi uveljavljana stališča sodne prakse, da ser upoštevajo vsi dohodki, ki bi jih umrli po rednem teku stvari lahko ustvaril - bodisi z rednim bodisi z dodatnim delom.
Na podlagi izvedenih dokazov je zanesljivo ugotovilo naslednja pravnorelevantna dejstva: - da bi znašala plača pokojnega, če bi bil še živ, okoli 1.000,00 EUR mesečno in ne okoli 1.400,00 EUR, kot je trdila tožeča stranka, - da tožeča stranka drugih zaslužkov ni dokazala (nadure, 600,00 EUR z delom na črno), - da bi moral pokojni ob nezaposleni ženi mesečno za lastne potrebe in kolektivne stroške gospodinjstva prispevati po 450,00 EUR za najemnino in 300,00 EUR za stroške stanovanja, - da mladoletna tožnika zaradi očetove smrti prejemata 272,28 EUR družinske pokojnine in 175,32 EUR iz naslova rente, ki jima jo tožena stranka že plačuje (to je vsak po 223,80 EUR mesečno).
Na podlagi navedenih ugotovitev je ocenilo kot pretirane tožbene navedbe, da bi zmogel pokojnik prispevati za vsakega tožnika po 310,00 EUR mesečno oziroma da bi zanju prispeval več kot 223,80 EUR za vsakega. Po ugotovitvi, da navedeni znesek že prejemata, je tožbeni zahtevek zavrnilo.
Odločitev prvega sodišča je pravilna v dejanskem in pravnem pogledu. Oporo ima v izvedenih dokazih, ki so ocenjeni pravilno in popolno, upoštevaje pravila 8. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritrditi je treba prvemu sodišču in ne pritožbi, da tožeča stranka ni zmogla svojega trditvenega in dokaznega bremena o pokojnikovih zaslužkih. Čeprav je bila v okviru korektno opravljenega materialnoprocesnega vodstva pozvana k dopolnitvi svojih trditev in dokazov (glej zapisnik glavne obravnave z dne 7.9.2009), je vztrajala pri svojih pavšalnih navedbah o plači 1.400,00 EUR, nekonkretiziranih navedbah o višjih zaslužkih v sezoni na račun nadur in o zaslužkih pokojnika kot gradbenega delavca z delom na črno v višini vsaj 600,00 EUR mesečno. Po pravilnih ugotovitvah prvega sodišča tožnica niti teh navedb ni dokazala.
Dokazna ocena o višini plače okoli 1.000,00 EUR mesečno, utemeljena v razlogih na strani 3 sodbe, ki jih pritožbeno sodišče ne ponavlja, je celovita, skrbna in natančna. Upoštevano je celotno procesno gradivo: obe plačilni listi, ki sta v spisu (priloga A3, predložena s strani tožeče stranke, in priloga B4, ki jo je predložila tožena stranka) in zaslišanje zakonite zastopnice tožečih strank, ki je pravilno in popolno ocenjeno. V spisu ni plačilnih list, na kateri se sklicuje pritožba. Zato ju sodišče prve stopnje ni moglo oceniti. Pritožbeno sodišče pa teh navedb oz. dokazov niti ne sme več upoštevati, tudi če bi jih tožeča stranka predložila vsaj k pritožbi, pa jih ne (2. odstavek 337. člena ZPP).
Dokazne ocene o zaslužkih v zvezi z nadurami (razlogi na strani 3) pritožba ne graja. Pritožbeno sodišče pa jasnim razlogom sodbe tudi v tem delu nima kaj dodati.
Pač pa pritožba graja dokazno oceno v zvezi z zaslužkom za delo na črno. Prvič trdi, da je pokojnik na ta način zaslužil vsaj še eno plačo, in meni, da je to dokazala z zaslišanjem zakonite zastopnice in priče E. D..
V prvi vrsti je treba ugotoviti, da gre za nedovoljene pritožbene novote. Na prvi stopnji je namreč tožeča stranka trdila, da je pokojni kot gradbeni delavec z delom na črno zaslužil po 600,00 EUR mesečno. To pa je ostalo po višini nedokazano, kar je s pravimi razlogi, na katere se pritožbeno sodišče sklicuje, razloženo na 3. in 4. strani sodbe.
Pritožba se zaman sklicuje na prosti preudarek in na izpovedbi obeh zaslišanih. Sodišče lahko odloči po prostem preudarku, če se ugotovi, da ima stranka pravico do denarnega zneska, pa se njegova višina ne da ugotoviti ali bi se lahko ugotovila le z nesorazmernimi težavami (316. člen ZPP). Vendar to ne pomeni pravice arbitriranja. Gre za način ugotavljanja pravnorelevantnih dejstev, če se na primer ne da natančno ugotoviti višine posameznih zneskov. Upoštevati je treba dokaze, ki sami zase ne dajejo natančnega odgovora, vendar pa stvar do določene mere vendarle razjasnjujejo. V obravnavanem primeru ima prvo sodišče prav, da izpovedbi zakonite zastopnice in priče, na katere se sklicuje pritožba, tega nista ponudili. Čeprav ju je zaslišalo zelo podrobno in prizadevno, iz njunih izpovedb ni moglo izsluščiti niti obsega pokojnikovega dela na črno, še manj pa višine tovrstnih zaslužkov.
V odgovor pritožbi je treba ponoviti, da ni bilo niti dovolj določnih in jasnih trditev ne o vrsti dela na črno (zato so nasprotne pritožbene trditve o zbiranju železa neutemeljene) ne o obsegu dela na črno ne o zaslužkih. Tožeča stranka prvič (prepozno) tovrstne izračune ponuja šele v pritožbi, ko ocenjuje izpovedbo zakonite zastopnice. Izvedeni dokazi izostale trditvene podlage ne morejo nadomestiti. Z njimi se namreč le preizkuša (dokazuje) podana trditvena podlaga o zatrjevanih dejstvih.
Poleg tega nezanesljiva in nejasna izpovedba zakonite zastopnice in pavšalna in nekonkretizirana izpovedba priče, kot ju je povsem pravilno ocenilo prvo sodišče, ne dajeta osnove ne za zaključke, ki jih ponuja pritožba, pa tudi za uporabo prostega preudarka za oceno zaslužkov z delom na črno ne. Čeprav gre za pravno priznano škodo, jo je zaradi njenega značaja (neregistrirana dejavnost) treba ugotoviti z drugimi zanesljivimi dokazi in na podlagi izkazanih konkretnih dejanskih okoliščin. Teh pa v obravnavanem primeru prvo sodišče zaradi pomanjkljive trditvene in nezanesljive dokazne podlage ni moglo ugotoviti. Zato tudi ni bilo podlage za odločanje po prostem preudarku.
Ob pravilni uporabi dokaznih pravil iz 215. in 216. člena ZPP je torej pravilna ugotovitev prvega sodišča, da je ostala višina zaslužkov z delom na črno nedokazana. Tožbeni zahtevek za višjo denarno rento, pogojeno s temi zaslužki, je ob drugih ugotovljenih pravnorelevantnih okoliščinah (sedanji prejemki tožnikov, ugotovljeni prejemki in drugi izdatki pokojnika) pravilno zavrnjen.
Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi tiste ne, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je višje sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).
Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker jih tožeča stranka ni uveljavljala.