- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep III Cp 2088/2000
ECLI:SI:VSLJ:2001:III.CP.2088.2000 Civilni oddelek
Povzetek
- Dovolitev izvršbe na dolžničino plačoSodišče obravnava vprašanje dovoljenosti izvršbe na dolžničino plačo v skladu z ZIZ, pri čemer se upošteva, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini zajamčene plače.
- Obremenitev dolžnikove plače z drugimi obveznostmiSodišče presoja, ali je pomembno, da je dolžnikova plača že obremenjena z drugimi obveznostmi v fazi dovolitve izvršbe.
- Utemeljenost ugovora dolžniceSodišče se ukvarja z utemeljenostjo ugovora dolžnice, ki navaja obremenitev plače, vendar ugotavlja, da to ni relevantno v fazi dovoljenja izvršbe.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Izvršilno sodišče je izvršbo dovolilo v skladu z določilom 1. tč. 2. odst. 102. čl. ZIZ, torej je za izterjavo upnikove denarne terjatve seglo na dolžničino plačo do 2/3 vendar tako, da ji ostane najmanj znesek v višini zajamčene plače. V fazi dovolitve izvršbe ni pomembno, ali je morda dolžnikova plača že obremenjena z drugimi obveznostmi, pač pa bo to lahko upoštevno šele v nadaljnjui fazi izvršbe pri določitvi vrstnega reda zastavnih pravic večih upnikov.
Izrek
s k l e n i l o : Ugovor se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje. Upnikovi stroški odgovora na ugovor se odmerijo na 45.197,00 SIT in so nadaljnji izvršilni stroški.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je dovolilo predlagano izvršbo za izterjavo denarne terjatve upnice z rubežem 2/3 plače, ki jo dolžnica prejema pri R... d.d. tako, da dolžnici ostane najmanj znesek v višini zajamčene plače. Dolžnica je zoper sklep pravočasno ugovarjala. Navaja, da sodišče ni upoštevalo, da ima dolžnica plačo že obremenjeno po dveh pogodbah, ki ju v dokaz prilaga. V odgovoru na ugovor upnik navaja, da se je upnica namerno čezmerno zadolžila po nastanku izvršilnega naslova, kar predstavlja zlorabo pravice. Sicer pa tudi ni razvidno, da bi dolžnica odplačevala posojilo od plače. Predlaga zavrnitev njenega ugovora. Izvršilno sodišče je dolžničin ugovor v skladu s 3. odst. 58. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevnaju ZIZ) poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi. Ugovor ni utemeljen. Izvršilno sodišče je izvršbo dovolilo v skladu z določilom 1. tč. 2. odst. 102. čl. ZIZ, torej je za izterjavo upnikove denarne terjatve seglo na dolžničino plačo do 2/3 vendar tako, da ji ostane najmanj znesek v višini zajamčene plače. V fazi dovolitve izvršbe ni pomembno, ali je morda dolžnikova plača že obremenjena z drugimi obveznostmi (zaradi drugih izvršb na plačo dolžnika ali zaradi izplačilne prepovedi z dolžnikovo privolitvijo), pač pa bo to lahko upoštevno šele v nadaljnji fazi izvršbe pri določitvi vrstnega reda zastavnih pravic večih upnikov. Ugovor dolžnice torej ni utemeljen, saj je pritožbeno sodišče pri preizkusu izpodbijanega sklepa ugotovilo, da tudi niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 55. čl. ZIZ). Zato je njen ugovor zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. čl. ZIZ). Upnikov odgovor na ugovor je bil torej utemeljen, zato mu je pritožbeno sodišče priznalo stroške v zvezi z njim in obenem odločilo, da so to nadaljnji izvršilni stroški (5.odst. 38.čl. ZIZ).