Jedro

Zmotno je sklepanje, da bi tožnica lahko izvedela za domnevno škodo in oba povzročitelja škode najkasneje na skupščini dne 29. 05. 2003, ko so delničarji družbe obravnavali letno poročilo za leto 2002, v katerem je tudi podatek o prodaji C. L. (ki je bil predmet sporne pogodbe), saj bi vsak delničar lahko od uprave zahteval sporno pogodbo in jo preveril. Seznanitve družbe s sporno pogodbo ni mogoče enačiti s seznanitvijo z njo po posameznem delničarju (čeprav le ti sestavljajo skupščino). Kot datum seznanitve družbe je treba upoštevati datum, ko je bila s sporno pogodbo in njenimi škodljivimi posledicami seznanjena skupščina kot organ družbe (in ne posamezen njen delničar). Ta pa o škodljivih posledicah sporne pogodbe ni mogla biti seznanjena, dokler posebni revizor tožnici ni podal revizijskega poročila.

Namestnik predsednika nadzornega sveta nadomešča slednjega le v primeru njegove odsotnosti oziroma zadržanosti, nima pa legitimacije v imenu družbe vlagati odškodninske tožbe bodisi zoper predsednika nadzornega sveta bodisi zoper upravo družbe, če je predsednik nadzornega sveta prisoten oziroma "operativen".

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z uvodoma citirano sodbo je prvostopenjsko sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek, po katerem naj bi toženi stranki nerazdelno plačali tožeči stranki 318.598,90 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 01. 2002 do plačila (1. točka izreka) in tožeči stranki naložilo povračilo pravdnih stroškov toženih strank (2. in 3. točka izreka). Tako je odločilo, ker je ugotovilo, da je tožbeni zahtevek zastaran.

Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka, uveljavljala pa je vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena ZPP in predlagala razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve gospodarskemu oddelku prvostopenjskega sodišča v novo odločanje.

Toženi stranki sta v odgovorih na pritožbo predlagali zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

Pritožba je utemeljena.

Pritožnik sicer pravilno zatrjuje, da gre glede na predmet spora za gospodarski spor skladno s 1. točko 1. odstavka 482. člena ZPP. Vendar ne navaja, pritožbeno sodišče pa tudi ni zasledilo, da prvostopenjsko sodišče pri uporabi postopkovnih pravil ni uporabilo pravil o postopku v gospodarskih sporih. Zato zgolj dejstvo, da je predmetni spor reševal pravdni oddelek sicer pristojnega Okrožnega sodišča v Kranju, ni bil razlog za razveljavitev izpodbijane sodbe.

Pač pa pritožnik utemeljeno opozarja na zmotno uporabo materialnega prava pri presoji, od kdaj teče subjektivni zastaralni rok za uveljavljanje odškodninske terjatve zoper toženi stranki. Tožeča stranka je družba, ki naj bi bila oškodovana zaradi sklenitve kupoprodajne pogodbe z dne 25. 01. 2002, katere predmet je bila nepremičnina last tožeče stranke. V imenu tožeče stranke kot prodajalca je pogodbo sklenila prvotožena stranka kot njena tedanja direktorica, v imenu kupca O. d.d. Jesenice pa drugotoženec kot predsednik uprave kupca, ki je bil istočasno tudi predsednik nadzornega sveta tožeče stranke. Ker sta sporno pogodbo podpisala direktorica tožeče stranke in predsednik nadzornega sveta tožeče stranke, od njiju kot organov tožeče stranke ni mogoče pričakovati zastopanja interesov tožeče stranke z vložitvijo odškodninske tožbe v zvezi s pogodbo, katere akterja sta sama bila, prav zaradi nastale kolizije interesov. Tako možno situacijo je zato urejal v času pred začetkom veljavnosti ZGD-1 Zakon o prevzemih (v nadaljevanju ZPre) v 67. do 73. členih, ki je možnost zastopanja interesov družbe poveril skupščini. Ta po 1. odstavku 67. člena lahko imenuje posebnega revizorja med drugim zaradi preveritve vodenja posameznih poslov družbe v zadnjih petih letih. V primeru, ko je treba vložiti tožbo za povrnitev škode v zvezi z vodenjem posameznih poslov družbe, ki je družbi nastala kot posledica kršitve dolžnosti članov uprave in nadzornega sveta, ki pa v času odločanja skupščine še vedno opravljajo te funkcije, pa mora skupščina imenovati (zaradi kolizije interesov družbe na eni strani ter upravo in nadzornim svetom na drugi) posebnega zastopnika (2. odst. 72. člena ZPre). Po presoji pritožbenega sodišča pa je zmotno sklepanje prvostopenjskega sodišča, da bi tožnica lahko izvedela za domnevno škodo ter oba povzročitelja škode najkasneje na skupščini dne 29. 05. 2003, ko so delničarji družbe obravnavali letno poročilo za leto 2002, v katerem je tudi podatek o prodaji C. L. (ki je bil predmet sporne pogodbe), saj bi vsak delničar lahko od uprave zahteval sporno pogodbo in jo preveril. Toda seznanitve družbe s sporno pogodbo ni mogoče enačiti s seznanitvijo z njo po posameznem delničarju (čeprav le ti sestavljajo skupščino). Kot datum seznanitve družbe je treba upoštevati datum, ko je bila s sporno pogodbo in njenimi škodljivimi posledicami seznanjena skupščina kot organ družbe (in ne posamezen njen delničar). Ta pa o škodljivih posledicah sporne pogodbe ni mogla biti seznanjena, dokler posebni revizor tožnici ni podal revizijskega poročila, torej pred 15. 01. 2007. Sicer pa gre pri presoji škodljivosti posameznih poslov družbe neredko za tako zahtevno opravilo, da terja specialistična ekonomsko finančna in pravna znanja, s katerimi posamezni delničarji ne razpolagajo in jih naš pravni red očitno od njih niti ne pričakuje. Prav zato delničarjem omogoča na skupščini imenovati posebnega revizorja, torej strokovno usposobljeno osebo, ki bo šele lahko ugotovila okoliščine, ki kažejo na morebitno škodljivost vodenja posameznih poslov družbe. Sklepanje prvostopenjskega sodišča, da bi se delničarji s sporno pogodbo in morebitno škodo lahko seznanili že takoj po zasedanju skupščine tožeče stranke dne 29. 05. 2003, je zato materialnopravno zmotno.

Po presoji pritožbenega sodišča tudi ni naključje, da je v 1. odstavku 67. člena ZPre določena možnost preveritve vodenja posameznih poslov družbe v zadnjih petih letih. Ta rok nekako sledi absolutnemu zastaralnemu roku za uveljavljanje odškodninskih terjatev iz 2. odstavka 352. člena OZ, jasno pa je, da tega roka iz citiranega določila OZ ne more podaljšati. Je pa navedeni rok iz 1. odstavka 67. člena ZPre treba presojati z vidika subjektivnega zastaralnega roka iz 1. odstavka 352. člena OZ. Po slednjem teče triletni subjektivni zastaralni rok, od kar je oškodovanec (torej v obravnavanem primeru tožnica oziroma njeni organi) zvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil. ZPre je kot rečeno, skupščini družbe omogočil seznanitev s škodljivimi posledicami vseh tistih poslov, pri katerih je škoda nastala znotraj absolutnega zastaralnega roka za uveljavljanje odškodninskih terjatev. Časovna omejitev preveritve vodenja posameznih poslov družbe iz 1. odstavka 67. člena ZPre bi bila sicer nepotrebna, če vedenje družbe o škodljivih posledicah določenega pravnega posla ne bi vezalo na postopek iz zgoraj citiranih določba ZPre.

V situaciji, ko je prvotoženi stranki funkcija direktorice tožeče stranke prenehala 17. 08. 2006, je šele od tedaj dalje bila novemu direktorju tožeče stranke omogočena seznanitev s sporno pogodbo in njenimi škodljivimi posledicami, kajti šele od tedaj dalje ni šlo več za kolizijo interesov družbe z interesi uprave, zaradi česar bi subjektivni zastaralni rok lahko tekel tudi od tedaj dalje. Tako se pokaže, da subjektivni zastaralni rok niti v primeru, če je šteti vedenje ali možnost vedenja o škodi in njenem povzročitelju bodisi upoštevaje seznanitev skupščine ali uprave tožeče stranke o tem dejstvu, do vložitve tožbe 24. 01. 2007 ni potekel. Ni mogoče pritrditi niti razzlogovanju sodišča prve stopnje, da bi odškodninsko tožbo zoper toženi stranki lahko vložil tudi namestnik predsednika nadzornega sveta. Namestnik predsednika nadzornega sveta namreč nadomešča slednjega le v primeru njegove odsotnosti oziroma zadržanosti, nima pa legitimacije v imenu družbe vlagati odškodninske tožbe bodisi zoper predsednika nadzornega sveta bodisi zoper upravo družbe, če je predsednik nadzornega sveta prisoten oziroma "operativen". V taki situaciji, kot je bilo že povedano, ZPre v 2. odstavku 72. člena predvideva vložitev odškodninske tožbe v imenu družbe po na skupščini družbe imenovanem posebnem zastopniku družbe.

Ker je zaradi zmotne uporabe materialnega prava prvostopenjsko sodišče zmotno ugotovilo potek subjektivnega zastaralnega roka za uveljavljanje odškodninske terjatve po tožbenem zahtevku, je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Pritožbeno sodišče je zato utemeljeni pritožbi tožeče stranke ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje (355. člen ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških je pritožbeno sodišče pridržalo za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP).