Jedro

Vpis lastninske pravice na kupca, ki kupi nepremičnino na javni dražbi v izvršilnem postopku, se izvrši po uradni dolžnosti na podlagi pravnomočnega sklepa izvršilnega sodišča in po postopku, ki ga predvideva ZZK-1. Nedopustno je, da bi zemljiškoknjižno sodišče tak vpis s predlagano začasno odredbo samo sebi prepovedalo, saj bi bila takšna odločitev v nasprotju s pravnomočnim sklepom, ki je bil izdan v drugem (izvršilnem) postopku in izrecnimi zakonskimi določbami.

Izrek

Pritožba zoper sklep z dne 3. 3. 2010 (red. št.15) se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožba zoper sklep z dne 8. 3. 2010 (red. št. 16) se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: (1.)

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 3. 3. 2010 zavrglo predlog za obnovo postopka, ki ga je vložil nasprotni udeleženec, sicer dolžnik v izvršilnem postopku, ki je tekel pred istim sodiščem pod opr. št. In 70/2004, saj obnova zemljiškoknjižnega postopka ni dovoljena. S sklepom z dne 8. 3. 2010 pa je zavrnilo predlog, s katerim je predlagal, da se prepove vknjižba lastninske pravice na kupca po sklepu izvršilnega sodišča, saj, kot izhaja iz razlogov, verjetnost terjatve ni izkazana.

(2.) V pritožbi zoper sklep z dne 3. 3. 2010 pritožnik navaja, da roka za obnovo postopka ni zamudil, v kolikor pa je potrebno, pa naj se zadeva vrne v prejšnje stanje. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje.

(3.) V pritožbi zoper sklep 8. 3. 2010 opozarja, da razlogi za zavrnitev predloga niso podani. Sodišču je znano, da ničesar ne dolguje. Sam kupcu ni nikoli prodal svojih nepremičnin, dopušča pa, da je to storila nezakonito sodnica D. P., zoper katero pa je sprožen kazenski postopek. Predlaga, da pritožbeno sodišče začasno odredbo izda.

(4.) Pritožbi nista utemeljeni.

Glede pritožbe zoper sklep z dne 3. 3. 2010 (5.) Kot je v razlogih izpodbijanega sklepa pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, v zemljiškoknjižnem postopku obnova postopka ni dovoljena. Tako 3. odst. 120. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) izrecno določa, da niso dovoljene revizija, obnova postopka in vrnitev v prejšnje stanje. Glede na navedeno je pravilna tudi odločitev sodišča, saj 1. odst. 398. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 2. odst. 120. člena ZZK-1 in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) določa, da se nedovoljen predlog za obnovo postopka zavrže brez naroka.

(6.) Povsem nerelevantne so navedbe pritožnika o pravočasnosti predloga, saj le ta ni bil zavržen zato, ker ne bi bil pravočasen, ampak zato, ker sploh ni dovoljen. Podrobneje zato pritožbeno sodišče na pritožbo ne odgovarja.

(7.) Ker torej pritožbeni razlogi niso utemeljeni, sodišče prve stopnje pa ob odločanju tudi ni storilo kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (161. člen ZZK-1).

Glede pritožbe zoper sklep z dne 8. 3. 2010 (8.)

Neutemeljena je tudi pritožba zoper sklep, s katerim je sodišče zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe.

(9.) Iz podatkov spisa je razvidno, da je zemljiškoknjižno sodišče o vpisu lastninske pravice na kupca, ki je pritožnikovo nepremičnino kupil na javni dražbi v okviru izvršilnega postopka, že odločilo s sklepom, Dn. št. 3183/2008 z dne 28.9.2009 (ki je postal pravnomočen z odločitvijo Višjega sodišča pod opr. št. I Cp 4351/2009 z dne 27.1.2010) in je vpis (vključno z izbrisom nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa), kot izkazujejo podatki zemljiške knjige, tudi izvršen. Že iz tega razloga prepoved vknjižbe, ki jo je pritožnik predlagal, seveda ne bi bila mogoča. (10.) Predlagana začasna odredba pa je tudi sicer (in je to tudi osnovni razlog, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna) nedopustna in bi jo bilo v vsakem primeru potrebno zavrniti.

(11.) Vpis lastninske pravice na kupca, ki kupi nepremičnino na javni dražbi v izvršilnem postopku, se izvrši po uradni dolžnosti na podlagi pravnomočnega sklepa izvršilnega sodišča in po postopku, ki ga predvideva ZZK-1. Nedopustno je zato, da bi zemljiškoknjižno sodišče tak vpis samo sebi prepovedalo, saj bi bila takšna odločitev v nasprotju s pravnomočnim sklepom, ki je bil izdan v drugem (izvršilnem) postopku in izrecnimi zakonskimi določbami.

(12.) Sodišče prve stopnje je glede na navedeno, kljub drugim razlogom, ki jih je navedlo, sprejelo pravilno odločitev. Pritožbo je bilo zato potrebno zavrniti in potrditi izpodbijani sklep. Podrobnejši odgovor na pritožbena izvajanja posledično ni potreben.