Jedro

Sodišče prve stopnje predloga za začetek postopka prisilne likvidacije nad pravno osebo ni vročalo njegovemu edinemu družbeniku, temveč mu je vročilo šele sedaj izpodbijani sklep. Edini družbenik ima zato kot stranka postopka prisilne likvidacije možnost proti sklepa o začetku postopka likvidacije vložiti pritožbo in v njej uveljavljati razloge v zvezi z obstojem pogojev za začetek prisilne likvidacije (422. člen ZFPPIPP).

Izrek

I.Pritožbi družbenika A. A. se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II.Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pričelo postopek prisilne likvidacije nad dolžnikom B., d. o. o. Za upravitelja je imenovalo C. C.

2.Zoper takšen sklep se je zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava pritožil družbenik dolžnika A. A. in predlagal, naj sodišče izpodbijani sklep odpravi ali razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglasil je stroške postopka.

3.Na pritožbo je odgovoril upravitelj in navedel, da naj višje sodišče pritožbo zoper sklep o začetku postopka prisilne likvidacije kot neutemeljen zavrne in izpodbijani sklep potrdi, nadalje pa, da sodišče odloči o predlogu upravitelja z dne 30. 12. 2024 in nad dolžnikom začne stečajni postopek.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je 4. 11. 2024 Agencija RS za javnopravne evidence in storitve, d. o. o. (AJPES) predlagala izvedbo postopka prisilne likvidacije nad gospodarsko družbo B., d. o. o., iz M. AJPES je kot dolžnikov upnik podal predlog, ker je v postopku vodenja prekrškovnega postopka zaradi nepredložitve letnega poročila za leto 2023 ugotovil, da poslovodstvo družbe ne deluje že več kot šest mesecev, kar je razlog za prenehanje družbe z omejeno odgovornostjo iz sedme alineje prvega odstavka 521. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), na podlagi katerega lahko od sodišča zahteva izvedbo postopka njene likvidacije.

6.Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je za likvidacijo pristojno sodišče, ker gre za prisilno likvidacijo, ki se ne izvede po določilih ZGD-1, ampak po določilih šestega poglavja Zakona o finančnem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ki v 420. členu določa, kdaj sodišče začne postopek prisilne likvidacije in sicer po uradni dolžnosti, če tako določa zakon ali na predlog osebe, za katero zakon določa, da je upravičena predlagati začetek postopka prisilne likvidacije. Sodišče prve stopnje je na podlagi tretjega odstavka 404. člena ZGD-1, ki se po 522. členu ZGD-1 smiselno uporablja tudi v postopku likvidacije d. o. o., ugotovilo, da je lahko predlagatelj prisilne likvidacije, če je razlog prenehanje družbe, nedelovanje njenega poslovodstva več kot šest mesec, tudi njen upnik. Sodišče prve stopnje je v konkretnem primeru ugotovilo, da je AJPES v razmerju do družbe B., d. o. o. upnik.

7.Sodišče prve stopnje je dolžniku vročalo predlog za začetek postopka prisilne likvidacije. Dne 11. 11. 2024 mu je bilo v hišnem predalčniku puščeno obvestilo o sodnem pisanju z navedbo, kje ga lahko dvigne in v kakšnem roku mora to storiti, ker pa pisanja ni dvignil, mu je bilo 27. 11. 2024 puščeno v hišnem predalčniku. Sodišče prve stopnje je v pozivu dolžnika tudi opozorilo, da lahko v petnajstih dneh po vročitvi ugovarja, da pri njem ne obstaja razlog za prenehanje družbe iz sedme alineje 521. člena ZGD-1, ali da upnikova terjatev ne obstaja, vendar ničesar od tega dolžnik ni storil. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so podani razlogi iz sedme alineje 521. člena ZGD-1 ter da je predlog za izvedbo prisilne likvidacije družbe vložil upravičeni predlagatelj in pričelo postopek.

8.Zoper takšen sklep se je že kot navedeno pritožil edini družbenik dolžnika, ki je navedel, da ne drži, da družba oziroma njeno poslovodstvo ne bi delovalo. Srečevali so se s težavami z računovodskim servisom, zato ni bilo oddano letno poročilo za leto 2023. Ko je družba konec oktobra 2024 oziroma v začetku novembra tega leta ugotovila, da se zoper njo vodi prekršek oziroma, da naj bi obstajal nek dolg iz neke neplačane globe, je nemudoma kontaktirala Finančno upravo RS (FURS), kar izhaja iz priložene dokumentacije. Ko je pridobila podatke o dolgu v višini 7.721,11 EUR, jih je nemudoma poravnala in predložila dokumentacijo. Dolžnik oziroma poslovodja in edini družbenik je nemudoma pristopil k aktivnemu iskanju računovodskega servisa, pri čemer pa je imel zaradi zaključka leta in s tem večjega obsega dela vseh servisov in jezikovne bariere, saj mora računovodstvo znati angleško oziroma madžarsko, pri tem nekaj težav. Meni, da ima družbe poravnane vse druge račune in nima nobenih dolgov. Ima v lasti nekaj polpriklopnikov in namerava v naslednjem letu širiti svojo dejavnost in pridobiti nove posle. Zato je pomembno, da ne pride do izbrisa družbe. Navaja, da glede na vse navedeno ne obstaja vzrok za prenehanje družbe zaradi prisilne likvidacije oziroma je takšen vzrok odpravljen.

9.V skladu s 7. alinejo prvega odstavka 521. člena ZGD-1 družba preneha, če poslovodstvo ne deluje več kot šest mesecev. Sklep o likvidaciji v takem primeru sprejme sodišče (tretji odstavek 403. člena ZGD-1) na predlog upravičenega predlagatelja (tretji odstavek 404. člena ZGD-1). Zakon ne določa roka, v katerem sprejeme sodišče sklep o likvidaciji, poleg tega mora najprej ugotoviti, ali poslovodstvo dejansko ne deluje. Kot nadalje izhaja iz pravne teorije, je mogoče, v okviru tega predhodnega postopka ugotavljanja, kdaj je poslovodstvo prenehalo delovati, odpraviti omenjeni vzrok prenehanja. Zadržki za nedelovanja poslovodstva so namreč lahko različni. Z vidika bistva delniške družbe (družbe z omejeno odgovornostjo) pa bi bilo nesprejemljivo, da bi sodišče brez ugotovitev vzroka, zakaj poslovodstvo ne deluje, sprejelo sklep o likvidaciji.

10.Trditev, da je poslovodstvo sedaj deluje, izhaja šele iz pritožbe, v kateri pritožnik navaja, da je družba poravnala zapadle globe in išče primerno računovodstvo.

11.Sodišče prve stopnje predloga za začetek postopka prisilne likvidacije nad pravno osebo ni vročalo njegovemu edinemu družbeniku, temveč mu je vročilo šele sedaj izpodbijani sklep. Edini družbenik ima zato kot stranka postopka prisilne likvidacije možnost proti sklepa o začetku postopka likvidacije vložiti pritožbo in v njej uveljavljati razloge v zvezi z obstojem pogojev za začetek prisilne likvidacije (422. člen ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje bo moralo zato v ponovljenem postopku najprej dati predlagatelju možnost, da se o navedbah v pritožbi izjavi ter nato presoditi, ali je bil vzrok prenehanja delovanja poslovodstva odpravljen.

12.Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in sklep sodišča razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

-------------------------------

1Primerjaj Šime Ivanko: Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1, GV Založba, Ljubljana, 2007, str. 762) in VSL Cst 22/2020.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o gospodarskih družbah (2006) - ZGD-1 - člen 521, 521/1, 521/1-7 Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 420, 422

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.