Jedro

Dokazno breme za pravočasnost grajanja manjka blaga pri skladiščni pogodbi je na toženi stranki, saj bi slednja morala kot prevzemnik blaga na očitne napake opozoriti skladiščnika (tožečo stranko) takoj pri prevzemu blaga, sicer velja, da je bilo blago v redu prevzeto.

Izrek

1. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba v zvezi s popravnim sklepom sodišča prve stopnje potrdi.

2. Pritožnik nosi sam svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v veljavi obdržalo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 55641/2009 z dne 04. 05. 2009, v 1. in 3. točki izreka (1. točka izreka sodbe). Zavrnilo je pobotni ugovor tožene stranke v znesku 1.312,74 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 10. 2008 dalje do plačila (2. točka izreka sodbe). Toženi stranki je v plačilo naložilo pravdne stroške tožeče stranke v znesku 173,10 EUR, kar je s popravnim sklepom popravilo na znesek 188,79 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (3. točka izreka sodbe v zvezi s popravnim sklepom).

Tožena stranka je pravočasno vložila pritožbo zoper sodbo in popravni sklep v celoti. Uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določil postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo razveljavi in ugotovi obstoj v pobot uveljavljane terjatve ter terjatvi tožene in tožeče stranke do višine vtoževane terjatve pobota, tožeči stranki pa naloži v plačilo pravdne stroške. Priglasila je pritožbene stroške.

Tožeči stranki je bila pritožba pravilno vročena, vendar nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodba se sme v postopku v sporih majhne vrednosti izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek 458. člena ZPP).

Dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, ki ne morejo biti predmet preizkusa na drugi stopnji, so naslednje: tožena stranka je računa št. 8521828 ter 8522393 pravočasno zavrnila, tožeča stranka je prevzela blago od prevoznika, tožena stranka ni pravočasno grajala napak (manjka blaga) pri skladiščniku (tožeči stranki), tožena stranka ni dokazala, da je bilo blago, katerega vrednost vtožuje kot odškodnino, dejansko predmet pošiljke, tožena stranka ni dokazala vrednosti manjkajočega blaga ter račun št. 310, z datumom 17. 03. 2009 je bil poslan tožeči stranki in ta račun je tožeča stranka tudi zavrnila (narok dne 28. 05. 2010, list. št. 43).

Pritožnik izčrpno napada dokazno oceno sodišča prve stopnje, predvsem pri zaključku sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni uspela dokazati, da je manjko blaga pravočasno grajala ter da ni uspela dokazati višine v pobot uveljavljane odškodnine. Pritožnik ne izpodbija materialno pravne opredelitve pogodb med strankama, prve kot (ustne) prevozne ter druge kot skladiščne pogodbe. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je dokazno breme (212. in 215. člen ZPP) za pravočasnost grajanja manjka blaga pri skladiščni pogodbi naložilo toženi stranki, saj bi slednja morala kot prevzemnik blaga na očitne napake opozoriti skladiščnika (tožečo stranko) takoj pri prevzemu blaga (2. odstavek 755. člena OZ), sicer velja, da je bilo blago v redu prevzeto. Prav tako je dokazno breme za nastanek in višino škode na oškodovancu, to je toženi stranki, ki je želela odškodninski zahtevek (2. odst. 239. člena OZ) uveljavljati v pobot (212. člen ZPP). Pritožbeni očitki, ki napadajo zaključke sodišča prve stopnje o dokazni teži listin in izpovedi prič, ki jih je predlagala tožena stranka, pa sodijo v sfero dokazne ocene. Slednja služi ugotavljanju dejanskega stanja, njena morebitna napačnost pa bi predstavljala pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (2. točka 1. odstavka 338. člena ZPP). Ker slednji v sporih majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog (1. odstavek 458. člena ZPP), se pritožbeno sodišče do teh pritožbenih očitkov ni opredelilo. Samo dejstvo, da se pritožnik s sicer koherentno in logično obrazloženo dokazno oceno sodišča prve stopnje ne strinja, pa ne zadostuje za ugotovitev, da je zatrjevana kršitev prerasla v absolutno bistveno kršitev določil pravdnega postopka.

Pritožnik je nadalje sodbi sodišča prve stopnje očital nasprotje med razlogi sodbe (14. točka 2. odstavka 339. člena ZPP) in sicer, ker naj bi sodišče najprej ugotovilo, da tožena stranka ni dokazala, da je pravočasno grajala manjko blaga pri skladiščniku (tožeči stranki), v nadaljevanju pa naj bi sodišče prve stopnje štelo, da je bilo „grajanje napak … pravočasno in pravilno, a je bilo potrebno v pobot postavljeno terjatev zavrniti iz razloga, ker naj tožena stranka ne bi izkazala škode.“ (str. 3 pritožbe) Tak očitek ni utemeljen, saj sodišče omenjenega nasprotja nikoli ni zapisalo. Sodišče prve stopnje je ob presojanju pravočasnosti grajanja napak blaga pri prevzemu od skladiščnika (755. člen OZ) jasno zavzelo stališče, da tožena stranka ni zmogla trditvenega in dokaznega bremena, da bi pravočasnost grajanja manjka blaga izkazala (str. 2 in 3 sodbe sodišča prve stopnje). V tem kontekstu je treba zapis prvostopenjskega sodišča „četudi šteje sodišče grajanje napak za pravočasno in pravilno“ razumeti kot zapis v pogojniku. V nadaljevanju pa je prvostopenjsko sodišče presojalo ali je tožena stranka zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu za izkaz nastanka in višine škode (str. 3 sodbe sodišča prve stopnje). Nasprotje med razlogi sodbe tako ne obstoji, sodišče prve stopnje pa je pravilno presodilo, da je pobotni ugovor tožene stranke neutemeljen in to iz kar dveh razlogov. Prvi temelji na pravilni oceni sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni uspela dokazati, da je pravočasno grajala manjko blaga ter drugi, podredni razlog, da tožena stranka ni dokazala da je bilo blago, katerega vrednost vtožuje kot odškodnino, dejansko predmet pošiljke. Njenih trditev, da ji je nastala premoženjska škoda v obliki manjkajočih pulijev in jaken namreč izvedeni dokazi (priča R.) niso potrdili (v pošiljki so bile pakirane majhne škatlice športnega perila). Pritožbena trditev, da so manjkajoči puliji športno perilo, pa je nedovoljena pritožbena novota, ki je pritožbeno sodišče po 1. odstavku 337. člena ZPP ni smelo presojati, saj tožena stranka ni verjetno izkazala, zakaj navedenega dejstva ni mogla pravočasno navesti v postopku na prvi stopnji.

Sodišče prve stopnje je v veljavi obdržalo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 55641/2009 z dne 04. 05. 2009 v 1. in 3. točki izreka, kar je sicer zmotno. Pravilno opozarja pritožnik, da omenjeni sklep o izvršbi v izreku ne vsebuje 1. in 3. točke, vsebuje pa 1. in 3. (od skupno 4) odstavek (list. št. 4). Po oceni pritožbenega sodišča gre za očitno pisno pomoto sodišča prve stopnje, ki jo slednje lahko kadarkoli odpravi (328. člena ZPP), ne gre pa za očitano absolutno bistveno kršitev pravdnega postopka, saj omenjena napaka pri zapisu sodišča prve stopnje (točka namesto odstavek) ne vodi do posledice nepreizkusljivosti izpodbijanega izreka (14. točka 2. odstavka 339. člena ZPP).

Pritožnik ne pojasni, katero kršitev želi uveljavljati s pritožbenimi navedbami o dveh paricijskih rokih, z navedbo „kar pa je v popolnem nasprotju z določili ZPP“ pa bi bilo smiselno šteti, da uveljavlja relativne kršitve določil postopka po 1. odstavku 339. člena ZPP. Do teh pritožbenih navedb se pritožbeno sodišče ne opredeljuje, saj gre za nedovoljene pritožbene razloge (1. odstavek 458. člen ZPP). Daljši, 15 dnevni paricijski rok, od sicer zakonsko določenega 8 dnevnega roka (4. odstavek 458. člena ZPP) pa niti ni na škodo tožene stranke.

Sodišče prve stopnje je na ugotovljeno dejansko stanje materialno pravo pravilno uporabilo, prav tako pritožbeno sodišče ni odkrilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP). Zato je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo v zvezi s popravnim sklepom sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, mora sama nositi svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. člena ZPP v povezavi s 1. odstavkom 154. člena ZPP).