Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se ugotovi neveljavnost vknjižbe lastninske pravice v korist tožene stranke pri nepremičninah s parcelno številko 297/0, 298/0, 301/12, vse k. o. ..., vknjižena na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Novi Gorici, Dn 3720/2002 z dne 19. 11. 2002. Nadalje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se pri navedenih nepremičninah vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov tako, da se lastninska pravica v korist toženke izbriše in vpiše lastninska pravica v korist tožnice. Zavrnilo je tudi podrejeni tožbeni zahtevek, ki se je glasil na ugotovitev, da je lastnica navedenih nepremičnin tožnica in je toženka dolžna to priznati ter zahtevek, da je toženka tožnici dolžna izstaviti ustrezno zemljiškoknjižno listino, s katero se bo tožnica v zemljiški knjigi vpisala kot lastnica navedenih nepremičnin.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo zoper sodbo zavrnilo, glede stroškov pa odločilo tako, da je znesek stroškov, ki jih je dolžna plačati tožnica, znižalo za 1.716,20 EUR. Glede (ne)pridobitve lastninske pravice na obravnavanih nepremičninah na podlagi pravil o gradnji na tujem svetu je pritrdilo razlogom sodišča prve stopnje. Gradnja objektov je bila zaključena v času, ko so bile navedene nepremičnine še družbena lastnina, še preden so se lastninile. Iz izpodbijane sodbe dalje izhaja, da ker na zemljiščih v družbeni lastnini z gradnjo na tujem na ta način ni bilo mogoče pridobiti lastninske pravice, je pravilen zaključek, da tožnica na ta način lastninske pravice ni mogla pridobiti.

3. Predlog za dopustitev revizije vlaga tožeča stranka. V njem zastavi vprašanji: 1) ali pri uporabi instituta gradnje na tujem po določbah ZTRL izgradnja objekta, ki predstavlja t. i. „črno gradnjo“ pravne posledice ustvarja že s trenutkom fizične izgradnje objekta ali šele s trenutkom pravnomočnosti gradbenega dovoljenja za legalizacijo zgrajenega objekta in 2) ali je do ukinitve družbene lastnine prišlo že s samim sprejetjem Ustave Republike Slovenije v letu 1991, ali pa šele ob uveljavitvi posameznih izvedbenih predpisov o lastninjenju nepremičnin v družbeni lasti.

Predlagateljica zatrjuje, da so odločilna dejstva izpodbijane odločbe sama s seboj v nasprotju, saj sodišče po eni strani pojasnjuje, da objekt, ki predstavlja t. i. „črno gradnjo“ pravnih posledic ne more ustvarjati oziroma pravne učinke takšnega objekta sodišče veže na trenutek pridobitve ustreznih dovoljenj, po drugi strani pa pri uporabi instituta gradnje na tujem po določbah ZTRL diametralno nasprotno zaključi, da objekt, ki je „črna gradnja“ pravno relevantne posledice ustvarja še pred izdajo oziroma pred pravnomočnostjo gradbenega dovoljenja za legalizacijo, torej še preden so za zgrajen objekt pridobljena ustrezna dovoljenja. Meni, da je sodišče tudi zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da je v primeru nelegalne gradnje abstraktni dejanski stan zakonske določbe 24. člena ZTRL napolnjen že z dejstvom gole gradnje, čeprav zanjo graditelj v času gradnje še ni pridobil ustreznih dovoljenj. Trdi, da je višje sodišče neutemeljeno zaključilo, da je bila pritožba v delu, kjer je predlagateljica navajala, da je sodišče prve stopnje odločilo v nasprotju z dejstvi, ki so bila med pravdnima strankama nesporna, nekonkretizirana. Zaključi, da je bila družbena lastnina ukinjena s sprejetjem Ustave RS leta 1991 in ne šele s posameznimi izvedbenimi predpisi.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367a. člena ZPP).

6. Vrhovno sodišče je ocenilo, da razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367a. člena ZPP niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367c. člena ZPP).