Jedro

Po mnenju centra za kriminalistično tehnične preiskave ni mogoče očitati nepristranosti zgolj zato, ker center deluje v sestavi ministrstva za notranje zadeve, kajti center nima niti funkcije odkrivanja kaznivih dejanj in storilcev, niti kazenskega pregona, ampak je to strokovna služba, ki je ni mogoče enačiti s funkcijo policije. Neutemeljene so pritožbene navedbe, češ da izsledki telefonskih pogovorov v predkazenskem postopku ne morejo biti podlaga za sodbo, kajti telefonski pogovori so bili posneti na podlagi zakonite odredbe preiskovalnega sodnika.

Izrek

Pritožbe zagovornikov obtoženih I. T., S. K., Z. Č. in T. R. ter pritožba okrožne državne tožilke se zavrnejo kot neutemeljene in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Po čl. 98/1 v zvezi s čl. 97/1 in 95/4 ZKP se vsi obtoženci oprostijo plačila stroškov pritožbenega postopka iz 1. do 6. točke II. odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdati in nagrada zagovornice obtoženega I. T. pa bremenijo proračun.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Ljubljani je s citirano sodbo spoznalo obtožene za krive zaradi kaznivih dejanj neupravičenega prometa z mamili po čl. 196/1 KZ in izreklo obtoženemu T. kazen dve leti zapora, obtoženemu K. eno leto in šest mesecev zapora, obtoženemu Č. eno leto in deset mesecev zapora ter obtoženemu R. pet mesecev zapora. Obtoženemu T., K. in Č. je v izrečene kazni vštelo pripor, odvzelo je zasežene predmete in odločilo, da morajo plačati stroške kazenskega postopka in povprečnino vsak v znesku 80.000,00 SIT, stroški in nagrada zagovornice po uradni dolžnosti pa bremenijo proračun.

Zoper citirano sodbo je vložila pritožbo zagovornica obtoženega I. T. zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlagala razveljavitev izpodbijane sodbe v delu, ki se nanaša na obtoženega T. ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Zagovornik obtoženega S. K. je vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal razveljavitev izpodbijane sodbe v delu, ki se nanaša na obtoženega K., podrejeno pa izrek milejše kazenske sankcije.

Zagovornik obtoženega Z. Č. je vložil pritožbo zaradi bistvenih kršitev določil ZKP, kršitve kazenskega zakona in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlagal razveljavitev izpodbijane sodbe ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje pred popolnoma spremenjenim senatom, predlagal je tudi prekinitev prestajanja kazni obtoženega Č. in obvestitev o seji pritožbenega sodišča. Zagovornik obtoženega T. R. je vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal razveljavitev izpodbijane sodbe ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Okrožna državna tožilka je vložila pritožbo zaradi odločbe o kazenski sankciji in predlagala spremembo izpodbijane sodbe z izrekom višje zaporne kazni vsem obtožencem, obtoženemu R. tudi brez uporabe omilitvenih določil Kazenskega zakonika. Zagovornica obtoženega T. je v odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev.

Višja državna tožilka je na seji senata predlagala ugoditev pritožbi okrožne državne tožilke in zavrnitev vseh pritožb vseh zagovornikov vseh obtožencev.

Pritožbe niso utemeljene.

Pritožbeno sodišče je po pregledu kazenske zadeve, razlogov izpodbijane sodbe, pritožbenih navedb in navedb v odgovoru na pritožbo ocenilo, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje potem, ko je izvedlo vse potrebne dokaze in vsakega od obtožencev utemeljeno spoznalo za krivega kaznivega dejanja neupravičenega prometa z mamili po čl. 196/I KZ.

Po oceni pritožbenega sodišča so zato neutemeljene pritožbene navedbe, češ da naj bi priča R. S. različno izpovedoval o času trajanja kupovanja heroina od obtoženega T., kajti iz njegove izpovedi je razvidno, da je ves čas izpovedoval enako, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje in pri svoji izpovedi tudi vztrajal ob soočenju z obtoženim T. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tudi zaslišanje kriminalista P. B. in Š.

P., ki prestaja kazen v KPD Maribor, češ da naj bi bila S.-jeva izpoved izsiljena od policistov, kajti S. je opisal postopek, ki so ga imeli z njim policisti, katerim "sem potem povedal, da sem heroin kupoval pri T., vendar je to dejstvo resnično in sem vam danes po resnici pričal" (list. št. 94) in "jaz bi povedal, da tako kot sem povedal preiskovalnemu sodniku, tako je tudi bilo" (list. št. 186), na glavni obravnavi pa na vprašanje zagovovornice obtoženega T. tudi izrecno vztrajal, da v izjavo ni bil prisiljen (list. št. 347).

Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijane sodbe tudi prepričljivo opisalo, zakaj je spoznalo obtoženega K. za krivega očitanega mu kaznivega dejanja in so neutemeljene pritožbene navedbe, češ da sta si obtoženi K. in D. S. z mamili le "pomagala", zaradi česar naj bi bil tudi nerazumljiv očitek v izreku o najmanj trikratni prodaji, ampak naj bi moralo biti navedeno, da naj bi šlo le za posredovanje, oziroma omogočanje uživanja mamil. Pritožbene navedbe, češ da je sodišče prve stopnje oprlo sodbo na obvestila prič D. S. in D. A. pa so celo protispisne, kajti sodišče prve stopnje je ob analizi izpovedb obeh prič s citiranjem njunih izjav v predkazenskem postopku le logično obrazložilo, zakaj sta spremenila izjavi in prepričljivo zaključilo, da je iz izsledkov telefonskih razgovorov nedvomno razvidno, da je šlo za prodajo droge. Po oceni pritožbenega sodišča so neutemeljene tudi pritožbene navedbe, češ da naj ne bi bilo dokazano, da je obtoženi Kočan kupil heroin od obtoženega Č. in ga prodal T., kar vse naj bi bile samo predpostavke organov pregona. Sodišče prve stopnje je prepričljivo obrazložilo, da so se po odredbi preiskovalnega sodnika snemali telefonski pogovori, ki so bili obtožencem tudi predočeni, iz pogovorov med obtoženimi K., T. in Č. pa je tudi po oceni pritožbenega sodišča nedvomno razvidno, da je obtoženi K. prodal obtoženemu T. 46,57 grama heroina, katerega je nabavil od obtoženega Č., ravno tako mu je v avgustu 1998 prodal tudi najmanj 33,76 g heroina. Sodišče prve stopnje je svoje zaključke obširno in prepričljivo obrazložilo ter se pritožbeno sodišče zato v izogib ponavljanju sklicuje na razloge v izpodbijani sodbi.

Pritožbene navedbe, češ da kaznivo dejanje obtoženemu T. R. ni dokazano, ker naj zato ne bi bilo nobenega konkretnega dokaza, je pritožbeno sodišče tudi ocenilo kot neutemeljene, kajti v obtoženčevem taksiju je bil najden heroin, katerega je po navodilu obtoženega K. peljal k obtoženemu T., sodelovanje obtožencev pa je jasno razvidno iz telefonskih razgovorov med njimi.

Po oceni pritožbenega sodišča so neutemeljene tudi pritožbene navedbe, češ da izsledki telefonskih pogovorov v predkazenskem postopku ne morejo biti podlaga za sodbo, kajti telefonski pogovori so bili posneti na podlagi zakonitih odredb preiskovalnega sodnika.

Ravno tako je neutemeljena tudi pritožena navedba, češ da naj bi sodišče kršilo načelo neposrednosti v škodo obtožencev, ker ni na glavni obravnavi poslušalo obremenjujočih telefonskih pogovorov, kajti iz podatkov v spisu je razvidno, da je sodišče ves čas postopka obtožencem in pričam v navzočnosti zagovornikov predočalo konkretne telefonske pogovore, katere so obtoženci in priče tudi komentirali, sodišče jih je na glavni obravnavi tudi vpogledalo, nihče pa ni predlagal ali zahteval njihovega zvočnega predvajanja ali izrazil kakršnegakoli dvoma, da se kateri od telefonskih pogovorov ne bi nanašal na tisto osebo, kot je bilo navedeno v pismenem zapisu.

Pritožbeno sodišče tudi nima nobenih pomislekov v zaključke sodišča prve stopnje, v zvezi s telefonsko številko xxx, pa čeprav telefonski aparat s to številko obt. Č. ni bil zasežen, ravno tako po oceni pritožbenega sodišča tudi ni nobenega neskladja med vožnjo obtoženega K. s taksijem in zagovorom obtoženega R., kje naj bi ga odložil, kajti sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijane sodbe natančno analiziralo ravnanje obtoženega K. in Č. kritičnega dne 5.8.1998, pritožbeno sodišče pa nima nobenih pomislekov v zaključke sodišča prve stopnje.

Pritožbeno sodišče je ocenilo kot neutemeljeno tudi pritožbeno navedbo, češ da sodišče prve stopnje ni obrazložilo izraza "desetka", kajti iz konteksta je razvidno, da ni dvoma, da sta obtožena K. in Č.

s to besedo poimenovala heroin. Po oceni pritožbenega sodišča tudi ni podana nobena kršitev, ker naj v nobeni odločbi ne bi bilo obrazloženo, kaj od zaseženih predmetov se šteje kot pripomoček za pakiranje mamila, saj ni dvoma, da je splošno znano, da so to tehtnica, različne vrečke, folija in podobno. V zvezi s pritožbeno navedbo, češ da sodišče prve stopnje ni ugodilo vpogleda v heroin, ki je bil zasežen v taksiju zaradi embalažne primerjave z zaseženim heroinom obt. Č., s čimer naj bi bila kršena pravica obtoženca do obrambe, pa pritožbeno sodišče samo pripominja, da je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tak vpogled kot nepotreben, embalaža je razvidna iz fotografij, ki so v spisu, samo primerjanje embalaže pa tudi ne bi moglo v ničemer vplivati na ugotovljeno dejansko stanje, "na pogled" pa tudi ni mogoče ugotoviti "enakovrstnost" heroina.

Po oceni pritožbenega sodišča tudi ni podan noben dvom v strokovno mnenje centra za kriminalistično tehnične preiskave, da so preiskani vzorci vsebovali snovi, to je heroin in kokain, ki sta na podlagi Zakona o proizvodnji in prometu z mamili ter Odločbe o seznamu mamil razglašena za mamilo. V postopku tem mnenjem ni nihče oporekal, nasprotno, obtoženi T., K. in Č. so se celo izrecno zagovarjali, da sami uživajo mamila in da so bile zasežene droge namenjene za njihovo lastno uporabo, zaradi česar tudi ni bilo nobenega dvoma, da sta bila to heroin in kokain, kot je bilo ugotovljeno v strokovnem mnenju, s tem pa tudi nobene potrebe za odreditev posebnega izvedenca, saj je bilo strokovno mnenje tako glede količine kot vrste droge očitno verodostojno. Pritožbeno sodišče ob tem še izrecno pojasnjuje, da mnenju ni mogoče očitati nepristranosti zgolj zato, ker center deluje v sestavi ministrstva za notranje zadeve, kajti center nima niti funkcije odkrivanja kaznivih dejanj in storilcev, niti kazenskega pregona, ampak je to strokovna služba, ki je ni mogoče enačiti s funkcijo policije, njihovo delo temelji na izsledkih znanosti ter je po splošnem mnenju strokovno visoko kvalitetno in neoporečno.

Pritožbeno sodišče je zavrnilo kot neutemeljene tudi pritožbene navedbe, češ da naj bi sodni izvedenec psihiatrične stroke, ki je podal mnenje o obtoženem Č. opravil svoje delo premalo skrbno in pomanjkljivo ter celo v nasprotju s stroko in znanostjo. Sodišče prve stopnje je utemeljeno sprejelo njegovo mnenje kot strokovno neoporečno, kajti izvedenec je natančno pojasnil, zakaj pri svojem delu ni potreboval še posebne dokumentacje psihiatra ter je odgovoril na vsa vprašanja sodišča, zato je le-to utemeljeno zavrnilo tudi predlog za postavitev novega izvedenca, pritožbeno sodišče pa nima nobenih pomislekov v zaključke sodišča prve stopnje.

Pritožbeno sodišče je ocenilo tudi vsem obtožencem izrečene kazenske sankcije in ugotovilo, da jim ni mogoče odreči zakonitosti in pravičnosti. Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje primerno upoštevalo vse ugotovljene olajševalne in obteževalne okoliščine, zlasti pa tudi količino zaseženega mamila in glede na vse te okoliščine obtožencem vsakemu posebej izreklo primerno zaporno kazen, zaradi česar je pritožbeno sodišče pritožbe v zvezi z izrečenimi kazenskimi sankcijami zavrnilo kot neutemeljene.

Ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe ni ugotovilo zatrjevanih nepravilnosti, niti takih, na katere mora v skladu s čl. 383/1 ZKP po uradni dolžnosti upoštevati v korist obtožencem, je zavrnilo vse pritožbe kot neutemeljene in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Pritožbeno sodišče je tudi vse obtožence oprostilo plačila stroškov pritožbenega postopka iz 1. do 6. točke II. odstavka 92. člena ZKP, glede zagovornice po uradni dolžnosti pa odločilo, da njeni potrebni izdati in nagrada bremenijo proračun.