Jedro

Če delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali krši katero od pravic delavca iz delovnega razmerja, ima po določbi 1. odstavka 204. člena ZDR delavec pravico pisno zahtevati, da delodajalec to kršitev odpravi. Šele če kršitev ni odpravljena, lahko delavec v 30. dneh zahteva sodno varstvo pred pristojnim sodiščem. Ker delavec ni postopal v skladu s 1. odstavkom 204. člena ZDR, niso bili izpolnjeni pogoji za vložitev tožbe.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrglo tožbo in predlog za začasno odredbo ter sklenilo, da je tožnik dolžan toženi stranki povrniti pravdne stroške v znesku 489.830,00 SIT z zamudnimi obrestmi od izdaje prvostopnega sklepa.

Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika delno ugodilo in izpodbijani sklep delno razveljavilo glede tožbenega zahtevka za plačilo 9.000.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi, v preostalem pa je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočni sklep sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajal je, da sodišče druge stopnje ni odgovorilo na pritožbene navedbe bistvene kršitve določb pravdnega postopka, da so razlogi sodišča prve stopnje nejasni, saj ni povedano, katere predpise je sodišče uporabilo pri odločanju, s tem pa je sodišče druge stopnje samo zagrešilo enako bistveno kršitev določb pravdnega postopka (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Ni sprejemljivo stališče obeh sodišč, da niso izpolnjene procesne predpostavke za vložitev obravnavane tožbe. Gre za specifično zadevo, kjer se uveljavlja ugotovitveni zahtevek, da je pogodba o zaposlitvi veljavna. Navaja, da so določila zakona uporabljiva samo za nekoga, ki je že bil v delovnem razmerju, njemu pa ta status ni bil priznan. Zato je predlagal, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču v novo sojenje.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 371. člena ZPP).

Revident je uveljavljal bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Take bistvene kršitve revizijsko sodišče ni ugotovilo, saj je mogoče izpodbijano sodbo (pa tudi sodbo sodišča prve stopnje) v celoti preizkusiti, obrazložitev vsebuje razloge o odločilnih dejstvih, ki med seboj tudi niso v nasprotju. Sodišče druge stopnje je zavzelo zelo popolno in obširno stališče do očitkov pritožbe, zato ni storilo niti te očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka.

Sodišče v izpodbijani sodbi ni zmotno uporabilo materialnega prava (na kar pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti.

Revizijsko sodišče v celoti soglaša z razlogi za zavrženje v izpodbijanem sklepu. Po določbi prvega odstavka 204. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Uradni list RS, št. 42/2002) ima delavec pravico, če delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali krši katero od njegovih pravic iz delovnega razmerja, pisno zahtevati, da delodajalec to kršitev odpravi. Šele če kršitev ni odpravljena, lahko delavec v 30. dneh zahteva sodno varstvo pred pristojnim sodiščem (drugi odstavek 204. člena ZDR). Ker tožnik ni postopal v skladu z določbo prvega odstavka 204. člena ZDR, ni bilo pogojev za vložitev tožbe (procesna predpostavka).

Sodišče je tožniku v izpodbijanem sklepu pravilno pojasnilo, da je njegov primer tak, da je zanj potrebno uporabljati pojem delavca v smislu določb 204. člena ZDR. Kot je razvidno iz dokazov, izvedenih v postopku, tožnik po podpisu pogodbe o zaposlitvi (z dne 13.12.1996) uveljavlja priznanje pravic iz te pogodbe. Gre že za kršitev pravic iz pogodbe o zaposlitvi, to pa pomeni, da tožnik v (individualnem delovnem) sporu lahko nastopa samo kot delavec.

Zaradi navedenih razlogov je revizijsko sodišče v skladu z določbo 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.