Jedro

Ker je bilo o tožnikovi zahtevi, da se mu prizna pravica do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu za čas od leta 1974 do 1987, že pravnomočno odločeno, je toženec novo zahtevo za priznanje te pravice utemeljeno zavrgel.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita dokončna odločba tožene stranke št. ... z dne 22. 2. 2012 in sklep št. ... z dne 25. 1. 2012 ter da se ponovno odloča o nadomestilu zaradi manjše plače od leta 1974 do leta 1987. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik. Pritožbo je posredoval Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije, le-to pa je pritožbo posredovalo pristojnemu sodišču v nadaljnje postopanje. V pritožbi navaja, da se pritožuje in protestira proti krivičnemu ravnanju ZPIZ in sodstva. Na obravnavi je bilo med tožnikom in sodnico izmenjanih le nekaj besed, nato pa je po pošti dobil obširno sodbo. Meni, da stanje ni bilo resnično ugotovljeno in da ga na takšne obravnave ni več treba vabiti.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) pazi po uradni dolžnosti.

Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 22. 2. 2012, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba vložena zoper prvostopenjski sklep št. ... z dne 25. 1. 2012. Z navedenim sklepom je bila zavržena tožnikovo zahteva za priznanje nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu. Tožena stranka namreč ugotavlja, da je bilo o priznanju pravice do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu za čas od leta 1974 do leta 1987 že pravnomočno odločeno.

Za odločitev v sporni zadevi je torej odločilen odgovor na vprašanje, ali je bilo o tožnikovi zahtevi, da se mu prizna pravica do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu za čas od leta 1974 do 1987, že pravnomočno odločeno. Kot to ugotavlja sodišče prve stopnje, pred njim pa tudi že tožena stranka, izhaja pa tudi iz dokumentacije v upravnem spisu, je bilo o tem zahtevku že pravnomočno odločeno s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Ps 158/94 z dne 28. 9. 1994. Sodišče je zato s sklepom opr. št. Ps 1883/1999 zavrglo tožnikovo tožbo, ker je ugotovilo, da je bilo o tožnikovem zahtevku že pravnomočno razsojeno in da gre za isto dejansko stanje ter isto pravno podlago. Taka odločitev je bila potrjena na pritožbenem sodišču s sklepom opr. št. Psp 278/2000 z dne 16. 11. 2000, revizija zoper ta sklep pa je bila zavržena s sklepom Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 1/2002 z dne 11. 6. 2012. Kasneje je tožnik ponovno pri toženi stranki vložil zahtevo, da se mu prizna nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu od leta 1974 do leta 1987. Zahteva je bila z odločbama tožene stranke z dne 22. 11. 2010 in z dne 11. 10. 2010 zavržena iz razloga, ker je bilo o zahtevi pravnomočno odločeno. Odločitev tožene stranke je bila potrjena s sodbo sodišča prve stopnje št. Ps 2869/2010 z dne 27. 5. 2011, v zvezi s sodbo pritožbenega sodišča opr. št. Psp 257/2011 z dne 25. 8. 2011. Dne 11. 1. 2012 je tožnik ponovno vložil zahtevo, prav tako za priznanje pravice do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu za čas od leta 1974 do 1987. Pritožbeno sodišče soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje, da je bilo o navedenem zahtevku že pravnomočno odločeno s prej citiranimi odločbami, to pa pomeni, da ni pravne podlage, da bi se o istem zahtevku ponovno odločalo. Kot je to določeno v 4. točki 1. odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Ur. l. RS, št. 8/1999 s spremembami) organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če o isti upravni stvari že teče postopek ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko ali pravno stanje, na katero se opira zahtevek ni spremenilo. Tudi po stališču pritožbenega sodišča je tožena stranka tožnikovo zahtevo, ob sklicevanju na prej citirano določbo, utemeljeno zavrgla.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.