Jedro

Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožniku, da je s trditvami (obrazložitvijo zahteve) izkazal upravičen interes za izdajo prepisa listin v smislu 196. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1).

Prav na podlagi zahtevanih listin bi lahko predlagatelj ugotovil, na kakšni podlagi je prišlo do vknjižbe lastninske pravice na (prej) skupnem prostoru stavbe, kar bi mu omogočilo (morebitno) vložitev in oblikovanje izbrisne tožbe. Zato utemeljeno zahteva prepis listin.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se predlagatelju dovoli izdaja prepisa listin oziroma pogodb (v primeru nadaljnjega prenosa lastništva, verige pogodb), na podlagi katerih so bili v zemljiški knjigi opravljeni vpisi lastninske pravice na posameznih delih št. 10, 11 in 12, stavba 358, k.o. X.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče (v nadaljevanju sodišče) zavrnilo predlog za izdajo prepisa listin z dne 18.11.2020. Obrazložilo je, da predlagatelj ni izkazal upravičenega interesa za prejem teh listin.

2. Zoper sklep se je pritožil predlagatelj. Sodišču očita, da ni ugotavljalo, ali obstoji njegov upravičen interes za izdajo prepisa listin, temveč je že samo opravilo dokazno oceno, ali bi bil na podlagi prejetih listin (ne)uspešen v okviru izbrisne tožbe, kar ne bi smelo. Odločitev mu onemogoča, da bi lahko vložil učinkovito pravno sredstvo in varoval svojo lastninsko pravico in pravni položaj. Sam ocenjuje, da je upravičen interes izkazal. Kako naj vloži tožbo, če sploh ne uspe dobiti listine, ki bi jo s tožbo izpodbijal. Če bi obveljalo stališče sodišča prve stopnje, bi moral izkazati vsaj verjetnost, da bi bila njegova tožba v pravdnem postopku uspešna, kar je nesorazmerno breme, ki se mu nalaga. Tudi sicer je dokazna ocena sodišča v tem delu v celoti zgrešena, saj obstaja bogata sodna praksa, po kateri je treba prizadeti osebi v primeru, da nek del nepremičnine predstavlja nekaj, kar je izven pravnega prometa, dati možnost, da vzpostavi pravilno in zakonito stanje oziroma, da doseže, da se izbriše ničen vpis v zemljiško knjigo1. Morebitna odločitev GURS v tem primeru ne more predstavljati objektivne ovire, ki bi prizadeti osebi (ki v postopku ni sodelovala), preprečevala, da bi lahko vložila izbrisno tožbo. GURS, ko je spremenila namembnost dela stavbe, ni presojala, ali za takšno spremembo obstoji pravna podlaga, o čemer bi presojalo pravdno sodišče kot o predhodnem vprašanju v okviru izbrisne tožbe. Pritožnik poudarja, da je v konkretnem primeru del prostora št. 3, ki bi moral biti skupni prostor v skupni lasti vseh etažnih lastnikov, postal zasebni prostor, brez spremembe gradbenega in uporabnega dovoljenja. Prostor št. 3 kot skupni prostor stavbe ne more biti del pravnega prometa in je vpis v zemljiško knjigo na delu stavbe št. 10, 11 in 12 protipraven oziroma ničen. Odločitev sodišča odstopa od ustaljene sodne prakse, zato je v nasprotju z določilom 14. in 2. člena URS, kršena mu je tudi pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena URS, pravica do poštenega sodnega postopka iz 23. člena URS in pravica do pravnega sredstva iz 25. člena URS. Odločitev sodišča je arbitrarna. V posledici vsega navedenega pa je kršena tudi ustavna pravica do zasebne lastnine – 33. člen URS. Odločitev je tudi v nasprotju z določiti Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V tej zadevi je predlagatelj zahteval izdajo prepisa listin (pogodb), na podlagi katerih so bili opravljeni vpisi lastninske pravice pri posameznih delih št. 10, 11 in 12 stavba 358 k.o.... (v primeru nadaljnjih prenosov, verige listin), zaradi vložitve izbrisne tožbe. Zahtevo je utemeljeval z lastništvom posameznega dela št. 7 iste stavbe, ki ga je kupil v izvršilnem postopku in za katerega je po nakupu ugotovil, da do njega nima dostopa, saj se je del objekta št. 3, ki bi moral biti skupni prostor, preoblikoval v navedene tri posamezne dele, ki so postali del drugih posameznih delov. Trdil je, da sta bila postopek pri GURS in vpis v zemljiško knjigo nezakonita. Postopek pri GURS zato, ker je bil skupni prostor brez spremembe gradbenega in uporabnega dovoljenja spremenjen v posamezni del, vpis v zemljiško knjigo pa nezakonit zaradi nedovoljenega razpolaganja s skupnim delom.

5. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožniku, da je s trditvami (obrazložitvijo zahteve) izkazal upravičen interes za izdajo prepisa listin v smislu 196. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). Iz razlogov odločitve izhaja, da se je sodišče (preozko) osredotočilo na odločbo GURS o vpisu spremembe podatkov v kataster stavb z dne 5.2.2008, s katero je bil v stavbi št. 111-358 v k.o. .... izbrisan del stavbe z oznako 3 in vpisani novi deli stavbe z oznako 10, 11 in 12 (kar se je v zemljiški knjigi le poočitilo). Štelo je, da naj bi bile trditve predlagatelja usmerjene zoper navedeno odločbo, posledično pa, da vsebina zahtevanih listin za njeno izpodbijanje ni relevantna. Zanemarilo pa je, da so bile te navedbe podane tudi v povezavi z nedopustnim razpolaganjem z delom z oznako 3, ki naj bi bil skupni prostor stavbe in posledično z nezakonitostjo vpisa lastništva na delih, ki so iz njega nastali. Prav na podlagi zahtevanih listin bi lahko predlagatelj ugotovil, na kakšni podlagi je prišlo do vknjižbe lastninske pravice na (prej) skupnem prostoru stavbe, kar bi mu omogočilo (morebitno) vložitev in oblikovanje izbrisne tožbe. Zato utemeljeno zahteva prepis listin.

6. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo ter izpodbijani sklep spremenilo tako, da je predlogu predlagatelja za izdajo prepisa listin ugodilo (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP-1 in drugim odstavkom 120. člena ZZK-1).

7. Predlagatelj sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (40. člen ZNP-1 v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1).

1 Odločbe Vrhovnega sodišča RS: II Ips 398/93 z dne 31.3.1994, II Ips 364/2009 z dne 27.5.2013, II Ips 175/2014 z dne 2.6.2016; odločba VSL I Cp 466/2014 z dne 16.7.2014; odločba VSL I Cp 273/2019.