Jedro

Po podatkih spisa je tožnik ob vložitvi tožbe, v kateri je predlagal taksno oprostitev, priložil tudi izjavo o premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu po tretjem odstavku 12. člena ZST-1. Glede na navedeno je ugotovitev prvostopnega sodišča, da izjava ni bila predložena, protispisna. S tem je prvostopenjsko sodišče storilo bistveno kršitev pravil postopka v upravnem sporu iz 15. točke (prej 14. točke) drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 75. člena ZUS-1 (in prvim odstavkom 82. člena ZUS-1).

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrglo tožnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks. V obrazložitvi navaja, da je tožnik dne 30. 4. 2010 po odvetniku vložil tožbo in predlog za oprostitev plačila sodnih taks, kateremu pa ni priložil predpisane izjave o premoženjskem stanju. Glede na drugi odstavek 12. člena Zakona o sodnih taksah – ZST-1, ki določa, da je treba izjavo o premoženjskem stanju predlogu za taksno oprostitev obvezno priložiti, je sodišče prve stopnje štelo, da je predlog nepopoln in ga je kot nepopolno vlogo, vloženo po odvetniku, zavrglo brez poziva na dopolnitev vloge. Pri tem se je sklicevalo na drugi odstavek 108. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP (v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1), ki določa, da sodišče nerazumljivo ali nepopolno vlogo zavrže, če jo je vložil odvetnik, ne glede na določbo prvega odstavka istega člena, ki sicer nalaga sodišču, da od vložnika nerazumljive ali nepopolne vloge zahteva popravilo ali dopolnitev vloge.

2. Zoper sklep prvostopenjskega sodišča tožnik vlaga pritožbo zaradi napačne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Navaja, da je izjavo predložil, četudi je res, da ni izpolnil vseh okenc izjave, saj je prejemnik denarne socialne pomoči. Sodišče ni pojasnilo, zakaj je štelo, da izjava ni bila priložena. Če je menilo, da je predlog pomanjkljiv, bi moralo stranko oziroma pooblaščenca pozvati na dopolnitev. Meni, da je dopolnjevanje nepopolnih vlog, vloženih po odvetniku, utemeljeno po Zakonu o splošnem upravnem postopku – ZUP, saj je plačilo sodne takse javnopravna obveznost, zaradi česar je odločanje o oprostitvi plačila takse upravni postopek. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v ponovni postopek.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po podatkih spisa je tožnik ob vložitvi tožbe, v kateri je predlagal taksno oprostitev, priložil tudi izjavo o premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu po tretjem odstavku 12. člena ZST-1, ki je med prilogami k tožbi označena z list. št. A4. Glede na navedeno je ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da izjava ni bila predložena, protispisna. S tem je prvostopenjsko sodišče storilo bistveno kršitev pravil postopka v upravnem sporu iz 15. točke (prej 14. točke) drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 75. člena ZUS-1 (in prvim odstavkom 82. člena ZUS-1).

5. Pritožbeno sodišče je zato v skladu s 77. členom ZUS-1 (v zvezi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1) izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskem sodišču, da opravi nov postopek, v katerem mora odločiti o utemeljenosti tožnikovega predloga za taksno oprostitev glede na vsebino priložene izjave o premoženjskem stanju.

6. K navedenemu pritožbeno sodišče dodaja, da bi bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti tudi v primeru, če tožnik izjave premoženjskem stanju predlogu ne bi priložil. Prvostopenjsko sodišče je namreč svojo odločitev oprlo na določbo drugega odstavka 108. člena ZPP, ki jo je Ustavno sodišče razveljavilo z odločbo št. U-I-200/09-14 z dne 20. 5. 2010 (objavljena v Uradnem listi RS št. 50/2010 z dne 24. 6. 2010). Pri odločanju o pritožbi bi moralo pritožbeno sodišče razveljavitev omenjene določbe upoštevati glede na 44. člen Zakona o ustavnem sodišču, po katerem se zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno.