Jedro

Pravilno je stališče izpodbijanega sklepa, da je zastaranje taksne obveznosti pričelo teči z njenim nastankom za toženca, tj. s pravnomočnostjo sodbe.

Izrek

Pritožba se zavrne se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo toženčev ugovor zoper nalog za plačilo sodne takse z dne 26. 8. 2016 v višini 191,88 EUR.

2. Toženec v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj pritožbeno sodišče sklep spremeni in nalog razveljavi, podrejeno pa naj odloči o taksi po Zakonu o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST(1)) in določi novo višino. Ker je bila sodba, v zvezi s katero je nastala taksna obveznost, izdana dne 29. 5. 2013, je zastaralni rok iztekel 29. 5. 2015. Podrejeno trdi, da je za obstoj in višino taksne obveznosti treba uporabiti ZST. Glede na to, da je v plačilnem nalogu navedena osnova 56.125,86 EUR, je drugačno razlogovanje v izpodbijanem sklepu napačno. Tožnica je uspela le z neznatnim delom. Ker s pritožbo ni bila izpodbijana celotna odločitev o zahtevku, je napačna ugotovitev sklepa, da sodni taksi za pritožbi znašata po 1.600 točk. Vrednost izpodbijanega dela je v prvi pritožbi znašala 1.069,17 EUR, v drugi pa 869,17 EUR.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Glede na prehodno določbo Zakona o sodnih taksah (ZST-1), po kateri se takse v postopkih, ki so začeli teči pred uveljavitvijo tega zakona, do pravnomočnega zaključka plačujejo po dotedanjih predpisih in po dotedanji tarifi, je pravilno stališče izpodbijanega sklepa, da je podlaga sporne odločitve ZST.

5. Pravilno je stališče izpodbijanega sklepa, da je zastaranje taksne obveznosti pričelo teči z njenim nastankom za toženca, tj. s pravnomočnostjo sodbe. Podlaga toženčeve obveznosti je določena v 17. členu ZST, po katerem je takse stranke v pravdnem postopku, ki je oproščena plačila sodnih taks in (deloma) uspe, dolžna v sorazmerju z uspehom plačati stranka, ki ne uživa oprostitve. Kot je obrazloženo že v izpodbijanem sklepu, gre za specialno določbo v razmerju do 4. člena ZST, po katerem taksna obveznost nastane ob vložitvi vloge oziroma vročitvi sodbe.(2)

6. Pritožbeno stališče o izteku zastaralnega roka po dveh letih od izdaje sodbe nima podlage v 9. členu ZST, po katerem se zastaranje izteče po dveh letih od preteka leta, v katerem je nastala taksna obveznost. 7. Napačna navedba vrednosti spora v plačilnem nalogu še ne pomeni, da gre za vrednost spora, pomembno za odmero sodne takse. V izpodbijanem sklepu je sodišče pravilno kot vrednost spora štelo višino zahtevka, ki ga je postavila tožnica.

8. Neutemeljen je nazadnje tudi pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče pri odmeri taksne obveznosti za pritožbo upoštevati vrednost izpodbijanega dela sodbe. Upoštevanje te vrednosti namreč ne vodi do drugačne odločitve (tar. št. 1 in 3 ZST).

9. Po navedenem je pritožbeno sodišče toženčevo pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

Op. št. (1): Uradni list SRS, št. 1/90 in nasl. Op. št. (2): Tako tudi sklep VSL I Cp 2758/2015 z dne 2. 11. 2015 in tam navedene sodne odločbe.